nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Iz ječe bo prišel, a iz nespečnosti nikoli... Že zdavnaj ji je povedal, da ga je tja spravil on, napadel je stražo, odstraniti ga je moral, lahko bi končal veliko huje, včasih so koga potegnili na jablano, z zanko okrog vratu, lahko bi bilo veliko huje z njim... vedno je bilo kaj, kar bi lahko bilo huje, tudi z njo bi lahko bilo veliko slabše... In ni bilo las, ki bi zrasli čez mojo goloto, je govorila v sebi, kakor je ves čas nekaj v sebi nekoč ali še zdaj nekje govorila in vzdihovala in ječala VelikaMagdalenka, ni bilo las, kakor so zrasli čez Agnes, ko mi je s sabljo dvigoval krilo; in ko sem bila gola, je hodil okrog mene kakor žival v kletki, v krogih, samo da je zver obrnjena navzven, skozi rešetke gleda, on je hodil ob stenah in gledal vame, od vseh strani si me je ogledoval, obračala sem glavo za njim, a mi je prepovedal, zavezal mi je oči in slišala sem ga, kakor hodi okrog mene, včasih se mi je približal in se me dotaknil, z roko, z rezilom
sablje, včasih je obstal ob steni ali kje v temi in si me ogledoval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani