tedaj (1.601-1.700)

molče šivali drobno perilo za otročiča. In tudi	tedaj,	ko je vstopil France, ni bilo nikogar, ki bi	A
mati,« je rekla Lojza in bila vsa vesela.	Tedaj	mati ni več zmagala solz.S predpasnikom je zastrla	A
Matička? Vino ga je bilo nekoliko ogrelo in	tedaj	je bil vselej zelo podjeten.Nekajkrat je šel	A
vem,« je odkimaval Maric in postal čemeren. »	Tedaj	na pogrebščini ni nič kaj pokazala, da bi ji	A
opravka v Kozjem hribu zaradi vojnih dajatev.	Tedaj	bova midva potrkala na prava vratca.Boš videl	A
No, Lah bo tepen, kot se mu še ne sanja ne.«	Tedaj	zavpije natakarica, ki je stala pri oknu: »Vojaki	A
Nocoj gredo!«	Tedaj	se je pa dvignil jok, ženske so tekle s culami	A
zgled in posne . / . / stran 243 . / manje. In	tedaj	se vzdigne ženska in mi pove: »Zaradi jagod	A
odrezala kruha in šla v shrambo po krhlje.	Tedaj	je že stal v veži.Tako sem se ga prestrašila	A
»Da, ona, vojaška prešuštnica!«	Tedaj	je planil kvišku, začel kriliti z rokami in	A
Kar molči doma in za teden spet pridi.	Tedaj	bova vse uredila« »Razvezala,« je slovkoval	A
Eni gredo, drugi pridejo.«	Tedaj	je privpila iz hleva Micka.Dve senci sem videl	A
podčastnik vojaku, ki je hodil za njim in pisal.	Tedaj	se je Franca raztogotila.»Kaj?	A
gospodarja in čakali oprti na grablje in vile.	Tedaj	prijezdi k vozu vojak: »Gazda, prodajte seno	A
Boštjančka je bila veljavna in ugledna žena.	Tedaj	se zasliši: »Buum-bum« v smeri od Sv. Lucije	A
Še enkrat in silno.	Tedaj	se je oglasila dekla v veži: »Kdo je?« »Dekla	A
topa tožba. Na razpotju sta za hip obstala in	tedaj	je izpregovoril eden za slovo: »Tako je, Lovrenc	A
»Ta je pa tvoja, Hanca!«	Tedaj	se je tudi Hanca začudila in hitro segla po	A
gledal, Žefka in Hanca sta lupili krompir.	Tedaj	je tiho odprl vrata oče in stopil čeznje.Materi	A
ni bilo kanec upanja več v njenem srcu. Ali	tedaj	je bil Ciril komaj še dvajset korakov od nje	A
In se je že dvigal.	Tedaj	ga je prijela ženska za roko, potegnila ga nazaj	A
Vse nam bo zbegala!« »Od	tedaj,	ko je naš zvedel, da gre na prebiranje, ga je	A
skrbjo opazovala mati. . / . / stran 304 . /	Tedaj	završi pred vrati in petero fantov stopi v hišo	A
Še me je objemal, ko so se vrata odprla.	Tedaj	me je izpustil in prišleca poljubil. »Ne zameri	A
skoro bojimo se, kako preide preko nas vse to.«	Tedaj	se je majčkeno nasmehnila, nato pa se zastrmela	A
pridrdrali prvi vlaki, natrpani z bežečo vojsko,	tedaj	je z ljudskih lic izginil strah.Pa ne samo strah	A
stoterih starešin jim je odgovorilo iz doline.	Tedaj	so se zdramile gruče, kakor bi na morjé udaril	A
Kakor vkopana je stala vojska krog groblje.	Tedaj	je Svarun razprostrl roké.Visoko jih je dvignil	A
globoko zahropel, povodci so se nategnili in	tedaj	je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je	A
Mnenja so si nasprotovala, čas je bežal.	Tedaj	se dvigne starešina Radogost in izpregovori	A
Iztok je izprevidel, da morajo bežati. Ali	tedaj	zabučé divji rogovi na nasprotni strani. »Krok	A
se gugali Sloveni po ravnini. Ko bi jih bil	tedaj	zalotil padli Hilbudij le z enim samim maniplom	A
nebrzdana četa svobodnih ljudi, pijanih od zmage.	Tedaj	pridrvi na konju med starce Svarun.Namrgodeno	A
ugasne sonce ‒ poglejte, sence so že podaljšane ‒	tedaj	se dvignemo in pojdemo do mosta, pa čez in nad	A
plohi pod nogámi vojske, ki je hitela čez reko.	Tedaj	se veselo oglasijo trombe z okopov.V taboru	A
so zvezde, ugašale in ginile na sivem nebu.	Tedaj	se dotakne Svaruna rahla roka. Starec je vztrepetal	A
Meč se mi je krhal in prelomil. In	tedaj	me je zadelo orožje na glavo, zavrtelo se mi	A
seboj ‒ in ko prvikrat ganeš za mano z nogo,	tedaj	si moj sin.Razumel?«	A
Napil se je medu in vina. Drobne oči so mu	tedaj	obtičale na Ljubinici.Deklica se je stresla	A
ali pregovori Ante, da udarijo proti jugu.	Tedaj	pribežijo nenadoma od vseh strani starešine	A
pisana steklena posoda. Samo velikaši so zmogli	tedaj,	da so pili iz tako dragocenih kozarcev.Glavar	A
prebiral Salomonove knjige v poznih nočeh.	Tedaj	pride Hun Tunjuš. Po kolenih se je pridrsal	A
po malem premikale po travniku. Zaželel je	tedaj,	da bi ne bilo Radovana. Splazil bi se do kurišča	A
Ena se je že dotaknila Iztoka.	Tedaj	plane Sloven kakor mačka v Huna, ki sredi grma	A
Dolgo se mu ni zljubilo seči po kozarcu.	Tedaj	je nepoklican pokleknil predenj najstárejši	A
večkrat skrivaj pognal Radovanovega konja. A	tedaj	je Radovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil	A
Starec je nastavil in pil z veliko žejo.	Tedaj	je Iztok zagledal, da se dviga daleč pred njima	A
hunsko opravo, tako blizu sta bilá jezdeca.	Tedaj	sta se nenadoma ustavila.Spoznala sta Epafroditov	A
postati samovladar, tiran v Afriki: Ni bilo	tedaj	človeka pod soncem, ki bi bil bolj dostopen	A
mnoga leta!« v vseh jezikih, ki so se glasili	tedaj	na zemlji. Tudi Belizar je padel na kolena,	A
vseh srcih, večen srd in večen boj Bizancu. A	tedaj	je dal despot* znamenje.Zahrumele so troblje	A
Šestič in še sedmič, kdo zmaga?	Tedaj	je zeleni voznik popustil vajeti.Dolgi bič je	A
skoku so prehiteli arabce za celo svojo dolgost.	Tedaj	je vzbuknilo med zelenimi in zagrmelo med višnjevimi	A
vence proti konjem in kričali: Zmaga, zmaga! A	tedaj	se zabliska prav na ovinku Gotu nož v rokáh	A
Le nekaj tekmecev je še čakalo.	Tedaj	Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči!	A
pero, ki je v vrtincu priplavalo na pesek. In	tedaj	je nastal vihar.Ves hipodrom se je razdelil	A
predrle močni škrlat na strehi in izginile. In	tedaj	še eden, barbar, Sloven. »Zadnji,« so trobile	A
Ljudstvo je glasno vzkliknilo.	Tedaj	je Iztok prijel haljo dočlenko in jo vrgel raz	A
istem trenutku je že švignil s konjem mimo.	Tedaj	je hipodrom zabučal od jeze kakor silen grom	A
so potegnili nože izza pasa in mu pretili. A	tedaj	se je Iztok v hipu okrenil na konju ‒ bil je	A
sedaj ne sme domov, sedaj še ne. Pojde, ali	tedaj	ponese s seboj vso umetnost vojske, ki jo ukrade	A
Napije se in ga izda.	Tedaj	zlo za mladeniča.Upravda se grozno maščuje.	A
Justinijanu se je mračilo čelo.	Tedaj	je Azbad padel na obraz pred tron. »Despot morjá	A
Vse je drhtelo in čakalo sodbe.	Tedaj	se osrči Epafrodit.Ostal je miren, pripognil	A
Pri Bogu, bil bi!« Iztok je hodil	tedaj	po tihem vrtiču, kjer je cvel jasmin.Pod mehkimi	A
oken in s ceste po ljubezni koprneči pogledi,	tedaj	zaman išče njenih oči.Zdi se mu, da je že videl	A
bi se pa dvignila vojska, pridi in mi povej!	Tedaj	se vrne Svarunov sin med brate.« »Kakor sem	A
vnovič izreče s tresočim se glasom: »Irena!«	Tedaj	zadoni zvoneč glas: »Čestitam, magister equitum	A
čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal	tedaj	ob Donavi in mi je bilá všeč?Ha, njeno lice	A
besedami tolažila grenko bridkost v njegovi duši.	Tedaj	pa je doli v soteski zagledal truden potnik	A
krsto Atilovo in na njegovo najlepšo ženo Kerko	tedaj,	ko se mu je izmaličil napad na Epa frodita zaradi	A
ribiške ladje, nad Bosporom so poletavali galebi.	Tedaj	so nenadoma onemela kladiva pri stavbi cerkve	A
dvignilo to s silo zadušeno potepuško življenje in	tedaj	se je oproščena vseh ozirov. svobodna vseh ceremonij	A
različne vrste orožja. . / . / stran 170 . /	Tedaj	se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je	A
»Devana se me je usmilila, o bogovi ‒« Ali	tedaj	se je Sloven v hipu streznil.Irena se mu je	A
starešin, tukaj Irena ne sme na njegove prsi. Ali	tedaj	se mu je zjasnilo v duši.Kako preprosta misel	A
strastjo, naj beži prazen domov, prazen, brez nje,	tedaj	se je z vso silo uprlo v njem.Skrčil je pest	A
se je ob takih prilikah celo dolgočasila.	Tedaj	je posvečala ves čas lepoti svojega telesa.	A
Krščenica, dvorjanka ljubi pogana!«	Tedaj	je v Ireni zakipelo.Boj, ki je stiskal njeno	A
bilá, pa je že gorel poljub na njenih očeh.	Tedaj	se je dotaknila Irene Cirila. »Presvetla, bliža	A
tri rdeče kapice odletele in padle na stezo.	Tedaj	je začul tri krepke udarce na dvorna vrata.	A
žrtvenikom, kjer darujejo žreci kruh in vino bogovom,	tedaj	bo vendàr odlikovala dvorjanko krščenico, ki	A
ti svetla, Justinijan pride, pride kmalu in	tedaj	se razveseliva trenutka.Toda poglej, skrbi,	A
na srce, ki tako brezmejno koprni po tebi!«	Tedaj	se mu je zazdelo, da sliši tihe udarce vesel	A
v pesek, iz grla se je izvijalo hropenje.	Tedaj	prekine grozoto sikajoči glas Teodore.Niti za	A
Kača!«	Tedaj	ga je srečal Melhior. Epafrodit mu je ukazal	A
morjé je legla tišina. . / . / stran 217 . /	Tedaj	je odrinila od Epafroditovega vrta tanka šajka	A
kar ti praviš, da je tvoja ljubezen od njega,	tedaj	ga molim in molil ga bom vsak dan in hvalil	A
je privzdignila vrč in natočila studenčnice.	Tedaj	je Iztok opazil Epafrodita.Tudi Irena ga je	A
«	Tedaj	je zvesta sužnja na glas zaplakala.Kakor kip	A
Irena bolna, dokler ne dobiš poziva: Pridi!	Tedaj	se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v krilo	A
in od šlemov je rumenel sijaj mladega jutra.	Tedaj	prihiti tekač iz Bizanca in izroči prvemu častniku	A
mordà od koga drugega, ki naroča v mojem imenu,	tedaj	pojdite na večer vsi v Bizanc, kakor da greste	A
ročnika na težkem meču. »Znano vam je, kdo je bil	tedaj	zmagalec!«Azbad je obmolknil in gledal na častnike	A
dvore, kako se je izjalovila zlobna nakana.	Tedaj	je Teodora v srdu vzkliknila, da je zadonelo	A
ne izdajalo šumenje, bi ga nihče ne opazil.	Tedaj	se priglasi nenadoma Spiridion. Epafrodit se	A
na morju že zasvital prvi trak zgodnje zarje.	Tedaj	je začul na dvoru nemir. »Iztok se vrača!«	A
raskavo kakor podplati na razhojeni nogi. In	tedaj	sem rekel: Dosti tegà, Radovan!Dvignil sem se	A
oči ter poreče: Slavček moj, čemu se plašiš?«	Tedaj	se je resnično zganilo težko zagrinjalo pri	A
korak je postal zopet resen in počasen kakor	tedaj,	ko je na vrtu zamišljal najnevarnejša podjetja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani