nova beseda iz Slovenije
molče šivali drobno perilo za otročiča. In tudi | tedaj, | ko je vstopil France, ni bilo nikogar, ki bi | A |
mati,« je rekla Lojza in bila vsa vesela. | Tedaj | mati ni več zmagala solz.S predpasnikom je zastrla | A |
Matička? Vino ga je bilo nekoliko ogrelo in | tedaj | je bil vselej zelo podjeten.Nekajkrat je šel | A |
vem,« je odkimaval Maric in postal čemeren. » | Tedaj | na pogrebščini ni nič kaj pokazala, da bi ji | A |
opravka v Kozjem hribu zaradi vojnih dajatev. | Tedaj | bova midva potrkala na prava vratca.Boš videl | A |
No, Lah bo tepen, kot se mu še ne sanja ne.« | Tedaj | zavpije natakarica, ki je stala pri oknu: »Vojaki | A |
Nocoj gredo!« | Tedaj | se je pa dvignil jok, ženske so tekle s culami | A |
zgled in posne . / . / stran 243 . / manje. In | tedaj | se vzdigne ženska in mi pove: »Zaradi jagod | A |
odrezala kruha in šla v shrambo po krhlje. | Tedaj | je že stal v veži.Tako sem se ga prestrašila | A |
»Da, ona, vojaška prešuštnica!« | Tedaj | je planil kvišku, začel kriliti z rokami in | A |
Kar molči doma in za teden spet pridi. | Tedaj | bova vse uredila« »Razvezala,« je slovkoval | A |
Eni gredo, drugi pridejo.« | Tedaj | je privpila iz hleva Micka.Dve senci sem videl | A |
podčastnik vojaku, ki je hodil za njim in pisal. | Tedaj | se je Franca raztogotila.»Kaj? | A |
gospodarja in čakali oprti na grablje in vile. | Tedaj | prijezdi k vozu vojak: »Gazda, prodajte seno | A |
Boštjančka je bila veljavna in ugledna žena. | Tedaj | se zasliši: »Buum-bum« v smeri od Sv. Lucije | A |
Še enkrat in silno. | Tedaj | se je oglasila dekla v veži: »Kdo je?« »Dekla | A |
topa tožba. Na razpotju sta za hip obstala in | tedaj | je izpregovoril eden za slovo: »Tako je, Lovrenc | A |
»Ta je pa tvoja, Hanca!« | Tedaj | se je tudi Hanca začudila in hitro segla po | A |
gledal, Žefka in Hanca sta lupili krompir. | Tedaj | je tiho odprl vrata oče in stopil čeznje.Materi | A |
ni bilo kanec upanja več v njenem srcu. Ali | tedaj | je bil Ciril komaj še dvajset korakov od nje | A |
In se je že dvigal. | Tedaj | ga je prijela ženska za roko, potegnila ga nazaj | A |
Vse nam bo zbegala!« »Od | tedaj, | ko je naš zvedel, da gre na prebiranje, ga je | A |
skrbjo opazovala mati. . / . / stran 304 . / | Tedaj | završi pred vrati in petero fantov stopi v hišo | A |
Še me je objemal, ko so se vrata odprla. | Tedaj | me je izpustil in prišleca poljubil. »Ne zameri | A |
skoro bojimo se, kako preide preko nas vse to.« | Tedaj | se je majčkeno nasmehnila, nato pa se zastrmela | A |
pridrdrali prvi vlaki, natrpani z bežečo vojsko, | tedaj | je z ljudskih lic izginil strah.Pa ne samo strah | A |
stoterih starešin jim je odgovorilo iz doline. | Tedaj | so se zdramile gruče, kakor bi na morjé udaril | A |
Kakor vkopana je stala vojska krog groblje. | Tedaj | je Svarun razprostrl roké.Visoko jih je dvignil | A |
globoko zahropel, povodci so se nategnili in | tedaj | je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je | A |
Mnenja so si nasprotovala, čas je bežal. | Tedaj | se dvigne starešina Radogost in izpregovori | A |
Iztok je izprevidel, da morajo bežati. Ali | tedaj | zabučé divji rogovi na nasprotni strani. »Krok | A |
se gugali Sloveni po ravnini. Ko bi jih bil | tedaj | zalotil padli Hilbudij le z enim samim maniplom | A |
nebrzdana četa svobodnih ljudi, pijanih od zmage. | Tedaj | pridrvi na konju med starce Svarun.Namrgodeno | A |
ugasne sonce ‒ poglejte, sence so že podaljšane ‒ | tedaj | se dvignemo in pojdemo do mosta, pa čez in nad | A |
plohi pod nogámi vojske, ki je hitela čez reko. | Tedaj | se veselo oglasijo trombe z okopov.V taboru | A |
so zvezde, ugašale in ginile na sivem nebu. | Tedaj | se dotakne Svaruna rahla roka. Starec je vztrepetal | A |
Meč se mi je krhal in prelomil. In | tedaj | me je zadelo orožje na glavo, zavrtelo se mi | A |
seboj ‒ in ko prvikrat ganeš za mano z nogo, | tedaj | si moj sin.Razumel?« | A |
Napil se je medu in vina. Drobne oči so mu | tedaj | obtičale na Ljubinici.Deklica se je stresla | A |
ali pregovori Ante, da udarijo proti jugu. | Tedaj | pribežijo nenadoma od vseh strani starešine | A |
pisana steklena posoda. Samo velikaši so zmogli | tedaj, | da so pili iz tako dragocenih kozarcev.Glavar | A |
prebiral Salomonove knjige v poznih nočeh. | Tedaj | pride Hun Tunjuš. Po kolenih se je pridrsal | A |
po malem premikale po travniku. Zaželel je | tedaj, | da bi ne bilo Radovana. Splazil bi se do kurišča | A |
Ena se je že dotaknila Iztoka. | Tedaj | plane Sloven kakor mačka v Huna, ki sredi grma | A |
Dolgo se mu ni zljubilo seči po kozarcu. | Tedaj | je nepoklican pokleknil predenj najstárejši | A |
večkrat skrivaj pognal Radovanovega konja. A | tedaj | je Radovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil | A |
Starec je nastavil in pil z veliko žejo. | Tedaj | je Iztok zagledal, da se dviga daleč pred njima | A |
hunsko opravo, tako blizu sta bilá jezdeca. | Tedaj | sta se nenadoma ustavila.Spoznala sta Epafroditov | A |
postati samovladar, tiran v Afriki: Ni bilo | tedaj | človeka pod soncem, ki bi bil bolj dostopen | A |
mnoga leta!« v vseh jezikih, ki so se glasili | tedaj | na zemlji. Tudi Belizar je padel na kolena, | A |
vseh srcih, večen srd in večen boj Bizancu. A | tedaj | je dal despot* znamenje.Zahrumele so troblje | A |
Šestič in še sedmič, kdo zmaga? | Tedaj | je zeleni voznik popustil vajeti.Dolgi bič je | A |
skoku so prehiteli arabce za celo svojo dolgost. | Tedaj | je vzbuknilo med zelenimi in zagrmelo med višnjevimi | A |
vence proti konjem in kričali: Zmaga, zmaga! A | tedaj | se zabliska prav na ovinku Gotu nož v rokáh | A |
Le nekaj tekmecev je še čakalo. | Tedaj | Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči! | A |
pero, ki je v vrtincu priplavalo na pesek. In | tedaj | je nastal vihar.Ves hipodrom se je razdelil | A |
predrle močni škrlat na strehi in izginile. In | tedaj | še eden, barbar, Sloven. »Zadnji,« so trobile | A |
Ljudstvo je glasno vzkliknilo. | Tedaj | je Iztok prijel haljo dočlenko in jo vrgel raz | A |
istem trenutku je že švignil s konjem mimo. | Tedaj | je hipodrom zabučal od jeze kakor silen grom | A |
so potegnili nože izza pasa in mu pretili. A | tedaj | se je Iztok v hipu okrenil na konju ‒ bil je | A |
sedaj ne sme domov, sedaj še ne. Pojde, ali | tedaj | ponese s seboj vso umetnost vojske, ki jo ukrade | A |
Napije se in ga izda. | Tedaj | zlo za mladeniča.Upravda se grozno maščuje. | A |
Justinijanu se je mračilo čelo. | Tedaj | je Azbad padel na obraz pred tron. »Despot morjá | A |
Vse je drhtelo in čakalo sodbe. | Tedaj | se osrči Epafrodit.Ostal je miren, pripognil | A |
Pri Bogu, bil bi!« Iztok je hodil | tedaj | po tihem vrtiču, kjer je cvel jasmin.Pod mehkimi | A |
oken in s ceste po ljubezni koprneči pogledi, | tedaj | zaman išče njenih oči.Zdi se mu, da je že videl | A |
bi se pa dvignila vojska, pridi in mi povej! | Tedaj | se vrne Svarunov sin med brate.« »Kakor sem | A |
vnovič izreče s tresočim se glasom: »Irena!« | Tedaj | zadoni zvoneč glas: »Čestitam, magister equitum | A |
čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal | tedaj | ob Donavi in mi je bilá všeč?Ha, njeno lice | A |
besedami tolažila grenko bridkost v njegovi duši. | Tedaj | pa je doli v soteski zagledal truden potnik | A |
krsto Atilovo in na njegovo najlepšo ženo Kerko | tedaj, | ko se mu je izmaličil napad na Epa frodita zaradi | A |
ribiške ladje, nad Bosporom so poletavali galebi. | Tedaj | so nenadoma onemela kladiva pri stavbi cerkve | A |
dvignilo to s silo zadušeno potepuško življenje in | tedaj | se je oproščena vseh ozirov. svobodna vseh ceremonij | A |
različne vrste orožja. . / . / stran 170 . / | Tedaj | se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je | A |
»Devana se me je usmilila, o bogovi ‒« Ali | tedaj | se je Sloven v hipu streznil.Irena se mu je | A |
starešin, tukaj Irena ne sme na njegove prsi. Ali | tedaj | se mu je zjasnilo v duši.Kako preprosta misel | A |
strastjo, naj beži prazen domov, prazen, brez nje, | tedaj | se je z vso silo uprlo v njem.Skrčil je pest | A |
se je ob takih prilikah celo dolgočasila. | Tedaj | je posvečala ves čas lepoti svojega telesa. | A |
Krščenica, dvorjanka ljubi pogana!« | Tedaj | je v Ireni zakipelo.Boj, ki je stiskal njeno | A |
bilá, pa je že gorel poljub na njenih očeh. | Tedaj | se je dotaknila Irene Cirila. »Presvetla, bliža | A |
tri rdeče kapice odletele in padle na stezo. | Tedaj | je začul tri krepke udarce na dvorna vrata. | A |
žrtvenikom, kjer darujejo žreci kruh in vino bogovom, | tedaj | bo vendàr odlikovala dvorjanko krščenico, ki | A |
ti svetla, Justinijan pride, pride kmalu in | tedaj | se razveseliva trenutka.Toda poglej, skrbi, | A |
na srce, ki tako brezmejno koprni po tebi!« | Tedaj | se mu je zazdelo, da sliši tihe udarce vesel | A |
v pesek, iz grla se je izvijalo hropenje. | Tedaj | prekine grozoto sikajoči glas Teodore.Niti za | A |
Kača!« | Tedaj | ga je srečal Melhior. Epafrodit mu je ukazal | A |
morjé je legla tišina. . / . / stran 217 . / | Tedaj | je odrinila od Epafroditovega vrta tanka šajka | A |
kar ti praviš, da je tvoja ljubezen od njega, | tedaj | ga molim in molil ga bom vsak dan in hvalil | A |
je privzdignila vrč in natočila studenčnice. | Tedaj | je Iztok opazil Epafrodita.Tudi Irena ga je | A |
« | Tedaj | je zvesta sužnja na glas zaplakala.Kakor kip | A |
Irena bolna, dokler ne dobiš poziva: Pridi! | Tedaj | se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v krilo | A |
in od šlemov je rumenel sijaj mladega jutra. | Tedaj | prihiti tekač iz Bizanca in izroči prvemu častniku | A |
mordà od koga drugega, ki naroča v mojem imenu, | tedaj | pojdite na večer vsi v Bizanc, kakor da greste | A |
ročnika na težkem meču. »Znano vam je, kdo je bil | tedaj | zmagalec!«Azbad je obmolknil in gledal na častnike | A |
dvore, kako se je izjalovila zlobna nakana. | Tedaj | je Teodora v srdu vzkliknila, da je zadonelo | A |
ne izdajalo šumenje, bi ga nihče ne opazil. | Tedaj | se priglasi nenadoma Spiridion. Epafrodit se | A |
na morju že zasvital prvi trak zgodnje zarje. | Tedaj | je začul na dvoru nemir. »Iztok se vrača!« | A |
raskavo kakor podplati na razhojeni nogi. In | tedaj | sem rekel: Dosti tegà, Radovan!Dvignil sem se | A |
oči ter poreče: Slavček moj, čemu se plašiš?« | Tedaj | se je resnično zganilo težko zagrinjalo pri | A |
korak je postal zopet resen in počasen kakor | tedaj, | ko je na vrtu zamišljal najnevarnejša podjetja | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |