nova beseda iz Slovenije
Temu se reče sugestija. Pa dam besede le | tedaj, | če ni stvari: če pa dam lahko resničen kožuh | A |
zunanjim svetom in brez družabnih obveznosti, | tedaj | ni več prostora in povoda za pomisleke in ozire | A |
hkratu pa sebi olajša vest in oblasti delo, ‒ | tedaj | gre dostojni morilec in stori tako in si zasigura | A |
gemer za svoj denar in to nikomur nič mar!« Od | tedaj | ima beseda »gemer« v naši družini svoj posebni | A |
Samo od prevelike učenosti in modrosti! In | tedaj | in zato mora človeku priti na pomoč božja stvar | A |
Mislim, da mi je! | Tedaj | sta imela ponavljalni izpit še dva druga, ki | A |
bilo vse v redu, boter je strokovnjak v urah in | tedaj | posebno sposoben za ta sveti zakrament in je | A |
Izgubil jo boš!« in jo bo vzel in zaklenil! ‒ | Tedaj | pa da je boter in hkrati stric z dobrovoljnim | A |
Npr. zdaj medi hoja. Kadar medi hoja, | tedaj | je čebelarjem čisto vseeno, kako je komu ime | A |
naši kuhinjski Jeri pričenjajo duhteti čevlji, | tedaj | pa ni dvoma, da je poleti, in mi ni treba ne | A |
počaka. Posebno ugodno je poleti, je dejal, | tedaj | stoji ena miza tudi na dvorišču, majhna je, | A |
da se bo umaknil pred svojo smrtjo. Pa še | tedaj | ne vem, kako bo, ker ima gospod gospo in je | A |
se niso od vlaka nalezla naduhe. Pa je proga | tedaj | premagala višino, pa je vlak tisti hip pozabil | A |
za vse veke! Ako ne za vse veke, pa vsaj do | tedaj, | da pride nova vlada na krmilo in bo zopet dobro | A |
dognana in se ne ve, ali se bo dognala. Do | tedaj | pa je treba ohraniti kri mirno in se izogniti | A |
jih je še pustil, hvala Bogu! In pogrešam od | tedaj | tudi tri žlice z mize.To se mi ne zdi prav! | A |
Davno je od tega. Koliko so se od | tedaj | sprevrgli ljudje! O, da so bili taki, kakršni | A |
steber države in jako kulturni. Za stran hlevčka | tedaj | ne rečem, da bi bilo drugače in bolje kakor | A |
je ob takem slavju primernejša bela kravata. | Tedaj | pišem z belo kravato. Zastran kravate ‒ bele | A |
da k skavtom ne gre, ker imajo zakone. Že | tedaj | sem zaslutil, da skavtski zakoni niso sladoled | A |
ono« in »Iz življenja in sveta«. Najmlajši se | tedaj | telesno ni udeležil taborjenja.Toda je tako | A |
zavednosti in zrelosti naroda. Telesno sta | tedaj | taborila dva, in sicer štiri tedne, in ko sta | A |
že nekaj let nisem bil ‒ ne vem, ali se je od | tedaj | resnično tako zelo in ne v svoj prid izprevrgel | A |
podlagi je dobil gozdni priimek, ki ga je do | tedaj | pogrešal in se je priimek glasil: »Blagopokojna | A |
siti telečje pečenke s krompirjem in solato. | Tedaj | je domov prišel oča.Poslušal je in dejal, da | A |
odgovarjaj in ne resnico! Kadar boš vprašan resnico, | tedaj | odgovarjaj resnico! Pa te ne bo nikdo izpraševal | A |
teh naj si katero izbere: Skavt Peter se do | tedaj | ni mogel odločiti. Tisti dan pa je nenadoma | A |
volja je zakon! Dobre volje moraš biti celo | tedaj, | če drugim ni všeč, kajne, npr. šoli in do mu | A |
/ stran 63 . / mu. Pa bodi dobre volje še | tedaj, | kadar ni všeč tebi!‒ | A |
bil grohot združen s topotom in tuljenjem. | Tedaj | ni mogel več drugače, nego je pokonci skočil | A |
Skavt ne sme trpinčiti z buciko živali. | Tedaj | je vzkliknila mila majka: »Fant, pa ne da si | A |
ga je bil zvozil pod krov gnusa smrdečega! | Tedaj | zanesljiv in neustrašen v vsakem položaju. | A |
pasji sin laže! Ako kratko malo reče »jok!« ‒ | tedaj | je stvar resnejša in upoštevaj možnost, da zanikavanje | A |
nastopil prisojeno mu kazen, kajti je bil do | tedaj | že izvršil svoje vaje tam preko z najsijajnejšim | A |
in da bi rad govoril, pa ne zna. Načelno se | tedaj | zaradi kletvic ne bi spotikal nad braćo. Ampak | A |
nereda sem krenil na draginjo poglavitnih živil, | tedaj | pa je vzrojil in dejal, da smo vsega krivi Slovenci | A |
ni bil deležen tudi on, in mu je odleglo šele | tedaj, | ko so se prijele še njega in sta ležala skupaj | A |
imenu Očeta, Duha. Amen.« Zavedal se je, da od | tedaj | še ni opustil nobene teh napak, zato se je bal | A |
je srčkala svojo vnuko. . / . / stran 99 . / | Tedaj | pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Gašperju | A |
Ah, Ančka, bom ti ga!« | Tedaj | so zacvrkale deske Janezovega ležišča. »Napojita | A |
tretjo četrtinko in jo izpraznil do polovice. | Tedaj | se je domislil: »In če so šotore že podrli in | A |
ker je bil ob njej prostor za velikega hlapca. | Tedaj | se je oglasila Ančka: »Janez, zate sem posebej | A |
se ne boj, deklič moj!« se je krohotal Miha. | Tedaj | je priletela ročica Mihu pod noge, da je odskočil | A |
tretji in četrti konj. . / . / stran 30 . / | Tedaj | so zacvrkale deske Mihovega pógrada.Skoz vrata | A |
jecljal Miha, ko so ga stresale železne pesti. | Tedaj | se je odprlo okno nad njima. »Janez, pusti ga | A |
Ali kaj tisto! | Tedaj | je gospodar vsaj govoril.Danes mu ni odzdravil | A |
in šel po prstih do kuhinjskega okna. Prav | tedaj | je ugasnila luč.Samo Ančkino senco je uzrl na | A |
sumniči? Če misli: ‚Tako, seveda, ko me ni doma, | tedaj | drugi, tale Miha.’« Ančki je zdrsnila roka, | A |
Kaj mi mar? ‒ Mar mi je, bolj mar sedaj kot | tedaj, | ko sem Miha dobil pod oknom.Takrat mi res ni | A |
segla po brisačo in molče pobrisala pred njim. | Tedaj | se je Janez ozrl pod strehasto zavezano Ančkino | A |
»Popoldne zavlečeta.« | Tedaj | so se odprla vrata in Špela je pomolila glavo | A |
Ančka je vzdihnila. | Tedaj | Janez ni vedel, kdaj je prevrnil stolček in | A |
Janez in Ančka prva, z Mihom nazadnje. In še | tedaj | ga Ančka ni pogledala in je zadela nalašč tako | A |
Ah, tako ga imam rada, da se mi blede...« | Tedaj | je v veži nekaj zadrsalo in zašumelo.Ančka je | A |
Ančka je planila kvišku in hotela zakričati ‒ | tedaj | se je že odprla kamrica, Janez se je smehljal | A |
se izjokal. . / . / stran 93 . / Otroci so | tedaj | že pospali, le eden je jokal.Možje so se pogovarjali | A |
vmešavala v pogovor in je bila vsa žalostna. | Tedaj | je nenadoma vstopila Ančka.Sosede so obmolknile | A |
»Gospod, tudi tole sem nazaj prinesla.« | Tedaj | je župnik osupnil.Naslonil se je nazaj na stol | A |
zamahnila z roko, se obrnila in odšla. Prav | tedaj | je prišla župnikova dekla. »Ančka, brž h gospodu | A |
»Po Ančkino!« | Tedaj | je Mokarica stopila za korak nazaj, si uprla | A |
Kajžarica si je zakrila obraz. | Tedaj | je Mokarica obstala kakor vkopana.Buljila je | A |
»Kateri je za nas križan bil.« | Tedaj | je nekdo potrkal.Vsi so obmolknili. | A |
veži je zastokal Anton: »Kristus Nazarenski!« | Tedaj | se je med podboji pojavila ‒ Ančka. Mati je | A |
živo čuti, kdaj se bliža nevihta in huda ura. | Tedaj | prifrči kar v jatah z gora na polje in lovi | A |
In je šel. | Tedaj | pa je prišla pod streho na ogledi stara, že | A |
Toda gospodar sem jaz!« | Tedaj | je spregovorila starka: »Préklica - neumnica | A |
bog usmili, kakor bi bil peklenski lov.« Prav | tedaj | je spet tako neusmiljeno zaropotalo v drvnici | A |
Storž ji ni odgovoril ne bev ne mev. | Tedaj | je Lišpavka začela govoriti sama s seboj.»Bodi | A |
Ni ga opazila. In kakor nalašč se je | tedaj | še luna skrila za oblak. »Le počakaj, kujavec | A |
Spet je pomočila gobček v skledo. | Tedaj | ji spodrsne čmok - in je tonila v mlečnem jezeru | A |
da kazalec preroma še zadnjih petnajst minut | tedaj | se začne uradnika Kališnika dopust.Kakor se | A |
in ga ves prevzeten vlekel proti Hudourniku. | Tedaj | pa se je prikazala med vrati hišna gospodinja | A |
Lisko je široko zeval ter molil jezik iz gobčka. | Tedaj | sta dospela do smrekovega gozda in do studenčka | A |
Vajen je bil neviht. | Tedaj | pa se je usula toča.Po strehi je ropotalo in | A |
Ker se ni prikazal takoj, je žvižg ponovil. | Tedaj | pa se je priplazil iz bližnjega grma in v gobcu | A |
Imam trden motvoz ali pa si zvijem trto.« | Tedaj | je prišel mimo koče lovec in pozdravil.Lisko | A |
zaostala le težka starka in se mirno pasla. | Tedaj | priskačejo po stezi trije mestni fantini.V rokah | A |
»Saj ne bom več!« je lepo prosil Tomaža. | Tedaj | je pristopil Hudournik: »Ti, fant, kaj ti je | A |
Lisko je šel oprezno proti njemu. | Tedaj | se je iz svitka dvignila kačja glava, za njo | A |
in že hoče pritisniti nos prav pred modrasa. | Tedaj | se modrasova glava sklone nazaj, čeljusti se | A |
je držal v čeljustih trepetajočega ptička. | Tedaj | sem udaril s palico po gadu.Izpustil je ptička | A |
se silno dolgočasil. Natančno je vedel, da | tedaj, | ko začne gospodar drgniti in razbijati pred | A |
vest; kljub hudi skušnjavi je začel omahovati. | Tedaj | se mu je zazdelo, da je nekaj zaropotalo.Prestrašen | A |
glavo, da mu je brizgal ričet v oči in ušesa. | Tedaj | pa zaropota pred kočo.Maruša je vrgla na tla | A |
slivovke in klobas, ki jih je tako imenitno tesal | tedaj, | ko sta s Hudournikom stavila bajto. Hudournik | A |
dobršen košček mesnine, je vrgel grižljaj Lisku. | Tedaj | je šavsnil po špili tudi Živko.S tem pa je bila | A |
nastavil hrbet, češ le udari, zaslužil sem. | Tedaj | je šele Hudournik opazil, da je ves krvav po | A |
Hudournik ji ni vedel sveta. | Tedaj | stopi Lisko predenj in mu nekaj z gobčkom moli | A |
dni dopusta si mora prihraniti za na jesen. | Tedaj | je še posebno lepo v planini, ko se gozdi prelijejo | A |
Tak poglej in pohvali njene prve čeveljčke!« | Tedaj | sem razumel mlado ničemurnost, ogledal in pohvalil | A |
s sinčkom preživljala. Sinček Gregec je bil | tedaj | v šestem letu.Dopoldne je pasel v Rebru edino | A |
zajokal in na vse grlo klical: Ataa ‒ ataa! | Tedaj | pa se mi je zazdelo, da sem zaslišal očetov | A |
ihto sem tiščal skozi goščo, jokal in klical. | Tedaj | se mi oglasi hoj hoj že čisto blizu. Iz grmovja | A |
se pripravljal, kako ga bom oštel, ko pride. | Tedaj | se je pa nebo po lepem sončnem dnevu pooblačilo | A |
bil pokopal, a ni imel ne lopate ne kopače. | Tedaj | sta pritekla pit iz puščave dva leva.Ko sta | A |
Prvi gugalci smo posedli po brežiču. | Tedaj | ugane Janez nekaj novega.Ko se naguncaš, ne | A |
preoblekel, poiskal povoj, kakor so jih rabili | tedaj | za dojenčke, tudi na zaplato irhovine ni pozabil | A |
ognjišče, komaj tri pedi široko. Tako so bile | tedaj | ovčarske bajte.Danes ni več sledu o njih. | A |
povem nekaj zgodovine o šolstvu pred sto leti. | Tedaj | je bilo ljudskih šol po deželi zelo malo.Po | A |
goldinarjev. Za en goldinar je moral dninar | tedaj | delati dva dni od petih zjutraj do osmih zvečer | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |