nova beseda iz Slovenije

tedaj (1.401-1.500)


Temu se reče sugestija. Pa dam besede le      tedaj,      če ni stvari: če pa dam lahko resničen kožuh  A
zunanjim svetom in brez družabnih obveznosti,      tedaj      ni več prostora in povoda za pomisleke in ozire  A
hkratu pa sebi olajša vest in oblasti delo, ‒      tedaj      gre dostojni morilec in stori tako in si zasigura  A
gemer za svoj denar in to nikomur nič mar!« Od      tedaj      ima beseda »gemer« v naši družini svoj posebni  A
Samo od prevelike učenosti in modrosti! In      tedaj      in zato mora človeku priti na pomoč božja stvar  A
Mislim, da mi je!      Tedaj      sta imela ponavljalni izpit še dva druga, ki  A
bilo vse v redu, boter je strokovnjak v urah in      tedaj      posebno sposoben za ta sveti zakrament in je  A
Izgubil jo boš!« in jo bo vzel in zaklenil! ‒      Tedaj      pa da je boter in hkrati stric z dobrovoljnim  A
Npr. zdaj medi hoja. Kadar medi hoja,      tedaj      je čebelarjem čisto vseeno, kako je komu ime  A
naši kuhinjski Jeri pričenjajo duhteti čevlji,      tedaj      pa ni dvoma, da je poleti, in mi ni treba ne  A
počaka. Posebno ugodno je poleti, je dejal,      tedaj      stoji ena miza tudi na dvorišču, majhna je,  A
da se bo umaknil pred svojo smrtjo. Pa še      tedaj      ne vem, kako bo, ker ima gospod gospo in je  A
se niso od vlaka nalezla naduhe. Pa je proga      tedaj      premagala višino, pa je vlak tisti hip pozabil  A
za vse veke! Ako ne za vse veke, pa vsaj do      tedaj,      da pride nova vlada na krmilo in bo zopet dobro  A
dognana in se ne ve, ali se bo dognala. Do      tedaj      pa je treba ohraniti kri mirno in se izogniti  A
jih je še pustil, hvala Bogu! In pogrešam od      tedaj      tudi tri žlice z mize.To se mi ne zdi prav!  A
Davno je od tega. Koliko so se od      tedaj      sprevrgli ljudje! O, da so bili taki, kakršni  A
steber države in jako kulturni. Za stran hlevčka      tedaj      ne rečem, da bi bilo drugače in bolje kakor  A
je ob takem slavju primernejša bela kravata.      Tedaj      pišem z belo kravato. Zastran kravate ‒ bele  A
da k skavtom ne gre, ker imajo zakone. Že      tedaj      sem zaslutil, da skavtski zakoni niso sladoled  A
ono« in »Iz življenja in sveta«. Najmlajši se      tedaj      telesno ni udeležil taborjenja.Toda je tako  A
zavednosti in zrelosti naroda. Telesno sta      tedaj      taborila dva, in sicer štiri tedne, in ko sta  A
že nekaj let nisem bil ‒ ne vem, ali se je od      tedaj      resnično tako zelo in ne v svoj prid izprevrgel  A
podlagi je dobil gozdni priimek, ki ga je do      tedaj      pogrešal in se je priimek glasil: »Blagopokojna  A
siti telečje pečenke s krompirjem in solato.      Tedaj      je domov prišel oča.Poslušal je in dejal, da  A
odgovarjaj in ne resnico! Kadar boš vprašan resnico,      tedaj      odgovarjaj resnico! Pa te ne bo nikdo izpraševal  A
teh naj si katero izbere: Skavt Peter se do      tedaj      ni mogel odločiti. Tisti dan pa je nenadoma  A
volja je zakon! Dobre volje moraš biti celo      tedaj,      če drugim ni všeč, kajne, npr. šoli in do mu  A
/ stran 63 . / mu. Pa bodi dobre volje še      tedaj,      kadar ni všeč tebi!‒   A
bil grohot združen s topotom in tuljenjem.      Tedaj      ni mogel več drugače, nego je pokonci skočil  A
Skavt ne sme trpinčiti z buciko živali.      Tedaj      je vzkliknila mila majka: »Fant, pa ne da si  A
ga je bil zvozil pod krov gnusa smrdečega!      Tedaj      zanesljiv in neustrašen v vsakem položaju.   A
pasji sin laže! Ako kratko malo reče »jok!« ‒      tedaj      je stvar resnejša in upoštevaj možnost, da zanikavanje  A
nastopil prisojeno mu kazen, kajti je bil do      tedaj      že izvršil svoje vaje tam preko z najsijajnejšim  A
in da bi rad govoril, pa ne zna. Načelno se      tedaj      zaradi kletvic ne bi spotikal nad braćo. Ampak  A
nereda sem krenil na draginjo poglavitnih živil,      tedaj      pa je vzrojil in dejal, da smo vsega krivi Slovenci  A
ni bil deležen tudi on, in mu je odleglo šele      tedaj,      ko so se prijele še njega in sta ležala skupaj  A
imenu Očeta, Duha. Amen.« Zavedal se je, da od      tedaj      še ni opustil nobene teh napak, zato se je bal  A
je srčkala svojo vnuko. . / . / stran 99 . /      Tedaj      pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Gašperju  A
Ah, Ančka, bom ti ga!«      Tedaj      so zacvrkale deske Janezovega ležišča. »Napojita  A
tretjo četrtinko in jo izpraznil do polovice.      Tedaj      se je domislil: »In če so šotore že podrli in  A
ker je bil ob njej prostor za velikega hlapca.      Tedaj      se je oglasila Ančka: »Janez, zate sem posebej  A
se ne boj, deklič moj!« se je krohotal Miha.      Tedaj      je priletela ročica Mihu pod noge, da je odskočil  A
tretji in četrti konj. . / . / stran 30 . /      Tedaj      so zacvrkale deske Mihovega pógrada.Skoz vrata  A
jecljal Miha, ko so ga stresale železne pesti.      Tedaj      se je odprlo okno nad njima. »Janez, pusti ga  A
Ali kaj tisto!      Tedaj      je gospodar vsaj govoril.Danes mu ni odzdravil  A
in šel po prstih do kuhinjskega okna. Prav      tedaj      je ugasnila luč.Samo Ančkino senco je uzrl na  A
sumniči? Če misli: ‚Tako, seveda, ko me ni doma,      tedaj      drugi, tale Miha.’« Ančki je zdrsnila roka,  A
Kaj mi mar? ‒ Mar mi je, bolj mar sedaj kot      tedaj,      ko sem Miha dobil pod oknom.Takrat mi res ni  A
segla po brisačo in molče pobrisala pred njim.      Tedaj      se je Janez ozrl pod strehasto zavezano Ančkino  A
»Popoldne zavlečeta.«      Tedaj      so se odprla vrata in Špela je pomolila glavo  A
Ančka je vzdihnila.      Tedaj      Janez ni vedel, kdaj je prevrnil stolček in  A
Janez in Ančka prva, z Mihom nazadnje. In še      tedaj      ga Ančka ni pogledala in je zadela nalašč tako  A
Ah, tako ga imam rada, da se mi blede...«      Tedaj      je v veži nekaj zadrsalo in zašumelo.Ančka je  A
Ančka je planila kvišku in hotela zakričati ‒      tedaj      se je že odprla kamrica, Janez se je smehljal  A
se izjokal. . / . / stran 93 . / Otroci so      tedaj      že pospali, le eden je jokal.Možje so se pogovarjali  A
vmešavala v pogovor in je bila vsa žalostna.      Tedaj      je nenadoma vstopila Ančka.Sosede so obmolknile  A
»Gospod, tudi tole sem nazaj prinesla.«      Tedaj      je župnik osupnil.Naslonil se je nazaj na stol  A
zamahnila z roko, se obrnila in odšla. Prav      tedaj      je prišla župnikova dekla. »Ančka, brž h gospodu  A
»Po Ančkino!«      Tedaj      je Mokarica stopila za korak nazaj, si uprla  A
Kajžarica si je zakrila obraz.      Tedaj      je Mokarica obstala kakor vkopana.Buljila je  A
»Kateri je za nas križan bil.«      Tedaj      je nekdo potrkal.Vsi so obmolknili.  A
veži je zastokal Anton: »Kristus Nazarenski!«      Tedaj      se je med podboji pojavila ‒ Ančka. Mati je  A
živo čuti, kdaj se bliža nevihta in huda ura.      Tedaj      prifrči kar v jatah z gora na polje in lovi  A
In je šel.      Tedaj      pa je prišla pod streho na ogledi stara, že  A
Toda gospodar sem jaz!«      Tedaj      je spregovorila starka: »Préklica - neumnica  A
bog usmili, kakor bi bil peklenski lov.« Prav      tedaj      je spet tako neusmiljeno zaropotalo v drvnici  A
Storž ji ni odgovoril ne bev ne mev.      Tedaj      je Lišpavka začela govoriti sama s seboj.»Bodi  A
Ni ga opazila. In kakor nalašč se je      tedaj      še luna skrila za oblak. »Le počakaj, kujavec  A
Spet je pomočila gobček v skledo.      Tedaj      ji spodrsne čmok - in je tonila v mlečnem jezeru  A
da kazalec preroma še zadnjih petnajst minut      tedaj      se začne uradnika Kališnika dopust.Kakor se  A
in ga ves prevzeten vlekel proti Hudourniku.      Tedaj      pa se je prikazala med vrati hišna gospodinja  A
Lisko je široko zeval ter molil jezik iz gobčka.      Tedaj      sta dospela do smrekovega gozda in do studenčka  A
Vajen je bil neviht.      Tedaj      pa se je usula toča.Po strehi je ropotalo in  A
Ker se ni prikazal takoj, je žvižg ponovil.      Tedaj      pa se je priplazil iz bližnjega grma in v gobcu  A
Imam trden motvoz ali pa si zvijem trto.«      Tedaj      je prišel mimo koče lovec in pozdravil.Lisko  A
zaostala le težka starka in se mirno pasla.      Tedaj      priskačejo po stezi trije mestni fantini.V rokah  A
»Saj ne bom več!« je lepo prosil Tomaža.      Tedaj      je pristopil Hudournik: »Ti, fant, kaj ti je  A
Lisko je šel oprezno proti njemu.      Tedaj      se je iz svitka dvignila kačja glava, za njo  A
in že hoče pritisniti nos prav pred modrasa.      Tedaj      se modrasova glava sklone nazaj, čeljusti se  A
je držal v čeljustih trepetajočega ptička.      Tedaj      sem udaril s palico po gadu.Izpustil je ptička  A
se silno dolgočasil. Natančno je vedel, da      tedaj,      ko začne gospodar drgniti in razbijati pred  A
vest; kljub hudi skušnjavi je začel omahovati.      Tedaj      se mu je zazdelo, da je nekaj zaropotalo.Prestrašen  A
glavo, da mu je brizgal ričet v oči in ušesa.      Tedaj      pa zaropota pred kočo.Maruša je vrgla na tla  A
slivovke in klobas, ki jih je tako imenitno tesal      tedaj,      ko sta s Hudournikom stavila bajto. Hudournik  A
dobršen košček mesnine, je vrgel grižljaj Lisku.      Tedaj      je šavsnil po špili tudi Živko.S tem pa je bila  A
nastavil hrbet, češ le udari, zaslužil sem.      Tedaj      je šele Hudournik opazil, da je ves krvav po  A
Hudournik ji ni vedel sveta.      Tedaj      stopi Lisko predenj in mu nekaj z gobčkom moli  A
dni dopusta si mora prihraniti za na jesen.      Tedaj      je še posebno lepo v planini, ko se gozdi prelijejo  A
Tak poglej in pohvali njene prve čeveljčke!«      Tedaj      sem razumel mlado ničemurnost, ogledal in pohvalil  A
s sinčkom preživljala. Sinček Gregec je bil      tedaj      v šestem letu.Dopoldne je pasel v Rebru edino  A
zajokal in na vse grlo klical: Ataa ‒ ataa!      Tedaj      pa se mi je zazdelo, da sem zaslišal očetov  A
ihto sem tiščal skozi goščo, jokal in klical.      Tedaj      se mi oglasi hoj hoj že čisto blizu. Iz grmovja  A
se pripravljal, kako ga bom oštel, ko pride.      Tedaj      se je pa nebo po lepem sončnem dnevu pooblačilo  A
bil pokopal, a ni imel ne lopate ne kopače.      Tedaj      sta pritekla pit iz puščave dva leva.Ko sta  A
Prvi gugalci smo posedli po brežiču.      Tedaj      ugane Janez nekaj novega.Ko se naguncaš, ne  A
preoblekel, poiskal povoj, kakor so jih rabili      tedaj      za dojenčke, tudi na zaplato irhovine ni pozabil  A
ognjišče, komaj tri pedi široko. Tako so bile      tedaj      ovčarske bajte.Danes ni več sledu o njih.  A
povem nekaj zgodovine o šolstvu pred sto leti.      Tedaj      je bilo ljudskih šol po deželi zelo malo.Po  A
goldinarjev. Za en goldinar je moral dninar      tedaj      delati dva dni od petih zjutraj do osmih zvečer  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA