nova beseda iz Slovenije
premagovati jok in besede so se mu znova zatikale. | Tedaj | pa ga je starka zopet pobožala po laseh in dejala | A |
bi prelomil obljubo, ki jo je dal starki. | Tedaj | se je njegova vodnica nenadoma ustavila. »Ali | A |
se ju je toliko bolj dotaknilo. Ivana je od | tedaj | vsako jutro nakrmila golobe, ki so poletavali | A |
roke. Tega svojega opravila ni opustila niti | tedaj, | ko je bila že dekle in je začela očetu in mami | A |
je lepša in ljubša od vsega drugega nakita.« | Tedaj | je mlinar, ki je bil pošten in ponižen človek | A |
ostala sama in bo gotovo umrla od lakote.« | Tedaj | je na bližnjem gradu umrl stari gosji pastir | A |
bi najina hčerka lahko postala grofica, kajti | tedaj | bi se ji v življenju zagotovo boljše godilo | A |
mu ni verjela in je bila še kar neizprosna. | Tedaj | pa je možakar pokleknil pred njo in šlo mu je | A |
naključju naleteli potepuški psi in ga razgnali. | Tedaj | pa je prišel ta gospod,« je stopila pred glavnega | A |
veselila jeseni, ko bosta lahko spet skupaj kradla. | Tedaj | pa je Kana na poti do svoje hiše srečala tujo | A |
najverjetneje kaj za bregom. Posedeli sta na pragu in | tedaj | je ženica rekla: »Videti je po dvorišču, da | A |
violine orosi. Na to mora počakati, kajti le | tedaj | strune zazvenijo drugače.Potem ‒ potem samo | A |
ki so delali za uho prav neprijeten lomast. | Tedaj | so v zvoniku za gostilno poklenkali vsi zvonovi | A |
Ka-kaše, je odkimala. | Tedaj | je iz cimpra poškilil Bumbaš ki je seveda spet | A |
nekako pojasnil, čemu sta pravzaprav prišla. A | tedaj | je med debli sadnega drevja pricokljal starec | A |
Je pa zato grozno, ko prihajaš ‒ vse, vse do | tedaj, | ko ne prideš, ne vstopiš.Kajti, saj nikoli ne | A |
četudi jo čez noč požreta beda in lakota... In | tedaj | je Lajka zalajala. Pravzaprav: bilo je to bolj | A |
Vsaj to si že enkrat zapomnite, Bronja. Šele | tedaj | sem tudi sam opazil odrgnjen desni blatnik in | A |
kar jim ponuja svet, obrisali le pod nosom. | Tedaj | je Batistuta končno iztisnil: Pavlica, ti si | A |
pismeno, če je treba... Prav, pa pismeno! je | tedaj | iznenada soglašal napadalec in je odstavil kolec | A |
zamastili in se mi skosmani zlepili na prste. | Tedaj | mi je nekdo povsem ob ušesu dejal: Dober tek | A |
tudi ni preostalo drugega. Razen, če ti do | tedaj | kaj posodim? me je po premolku presenetil.Vem | A |
potem presenetil z njim. . / . / stran 86 . / | Tedaj | je v hiši dolgo zvonil telefon in ko se je mojster | A |
dokler se ni nebo nad nama že nevarno zavrtelo. | Tedaj | je vsa iz sebe rekla: Kje pa je zdaj luna? | A |
zagotovo, da bi pač nehal dihati, je izustil. | Tedaj | pa mu je Gajaš povsem iznenada prilepil tako | A |
resnici samo podžiga. No, družba pa taka! se je | tedaj | iznenada zmračil Lepec. Pa kaj ste se zdaj, | A |
še tu vajenec? me je opomnil. Čakaj, no! je | tedaj | nepričakovano posegel profesor. Sove nesejo | A |
prisluškal, kako je tudi sama pozabljala na odgovor. | Tedaj | pa je iznenada trznila, se poprcavajoč dvignila | A |
spomniš, kako se je samo Zobar grebel zanjo? me je | tedaj | dregnil mojster. Seveda se spomnim, sem ga vprašujoč | A |
ki se mu že sedem let ni pošteno dvignil? | Tedaj | je priškrebljala Malačičijeva osivela katra | A |
Morda pa smo bili le malo trdi z njim? je | tedaj | smrknil Batistuta. Tovariši so se plašno spogledali | A |
Spogledali smo se in nejeverni molčali. | Tedaj | je spod napušča stopil mož v dolgem blatnem | A |
nas odrešil zadrege. . / . / stran 199 . / | Tedaj | je Batistuta dejal: Kaj, če bi Internacionalo | A |
68. | Tedaj | je v to sračje gnezdo prhnila novica, da prihaja | A |
in sprva niti nismo razumeli, kaj ga gloda. | Tedaj | nam je človeček še pojasnil: Mislila je, da | A |
vidim, sem odvrnil, zagotovo nič manj začuden. | Tedaj | je izza napušča po vseh štirih pricapljal Malačiči | A |
Predsednika boš pač pustil lepo pri miru! je | tedaj | mojster dvignil najtežje kladivo, ki mu je bilo | A |
seri! Ne smeš zdaj izgubljati živcev, me je | tedaj | dregnil mojster, ki mi je očitno zopet bral | A |
vase. Ne vem, če ima vse še kak smisel? je | tedaj | dahnila. Taka družina: obtožujemo se in si lažemo | A |
Tovarišija je slavila še tudi v ponedeljek. | Tedaj | mi je Bronja zaupala, da Lepec k mojstru v resnici | A |
krila. »Dober večer, regratova roža!« jo je | tedaj | nekdo pozdravil z blagim glasom. Zdramila se | A |
dan in jo bodo sončni žarki znova pogreli. | Tedaj | je zaslišala korake, ki so se ji počasi bližali | A |
20 . / »Dober večer, regratova roža!« jo je | tedaj | nekdo pozdravil z blagim glasom. »O, dober večer | A |
« »Ali me je kdo klical?« je sonce ravno | tedaj | pokukalo izza zastora. »De, de,« se je zdrznila | A |
»Si mar reklo: regratova lučka?« | Tedaj | je stopila v sobo Julija in začudena obstala | A |
glasovi, a zadovoljstvo se je začelo polegati že | tedaj, | ko je imel vrvohodec pred seboj le še nekaj | A |
gomazenje že pripravljeno za naskok. Na dan | tedaj, | črvad, na plan, mletje in grizala, pojedina | A |
tudi svojim, da jih ti spet priskrbijo njim. | Tedaj | jo je zagledal, ki je stala med ženskami prav | A |
in uničila zadnji sum kulturnosti pri hiši, | tedaj | je bil na svoj fungus maleficus kar ponosen | A |
okolici, in nedolžno kuharsko knjigo se mu je | tedaj | začela kajpak razjasnjevati, kajti samo dan | A |
luna le, kadar je dajala preobilo svečave, a | tedaj | ga je krepko in popolnoma.Vsi otrpli so bili | A |
lepo dobo in se nazadnje spletle z njimi, je že | tedaj | dnevno čakala na smrt, kazoč na bulaste zadebeline | A |
roko je še utegnil migniti v smer klonice. Že | tedaj | mu Helena ni bila privila le visoke glave k | A |
groba, potočijo obvezno solzo, posebej debelo še | tedaj, | če so priče v bližini. Na burkaštvo | A |
nadomestiti v tednih leta, v urah desetletja, je | tedaj | začudeno, veselo pomislil in dokončal misel | A |
zasledovali razvoj že kakega pol leta, in vsaj | tedaj, | ko so izvidi jasno pokazali, da jo morejo samo | A |
cerkvi litanije, mislim da lavretanske sorte, | tedaj | je padalo po kraljicah in devicah, da je bilo | A |
po kraljicah in devicah, da je bilo veselje, | tedaj | so tipke udrihale po skrinji zaveze in posodi | A |
udrihale po skrinji zaveze in posodi duhovni, | tedaj | je bobnelo po hiši zlati in vratih nebeških | A |
nižji ali, kar bog obvaruj, celo spodnji deli, | tedaj | naj jih s silo ne izločuje, pač pa naj gleda | A |
toda bila je že davno prekoračena, vsaj že | tedaj, | ko sta skupno ukrepala proti plevelu, ga skupno | A |
primerih in kot se spodobi, če je človek zdrav, | tedaj | se je norma razpočila, z glasnim žvenketom in | A |
nizko, da zaves sploh niso več dosegali. Od | tedaj | naprej so jih vlačili s svojimi pešajočimi očmi | A |
in se po prazni cesti spustile v tek. Prav | tedaj, | ko so trčile ob nedeljsko votle hiše, so komaj | A |
je neslišno stopati skozi kamnito vežo, prav | tedaj, | ko se mu je zdelo, da stopa najtišje, je začutil | A |
skrajno nespametno, kar so počeli, in Tjaž jih od | tedaj | naprej ni več spustil izpred oči.Sproti jim | A |
in zrla vsak v nerazločno senco pred seboj. | Tedaj | je Tjaž uvidel, da so bili njegovi pomisleki | A |
tretjo kitico pesmi »Oj kvišku delavska mladina«, | tedaj | je Tjaž s kora pomeril v tilnik, zasadi svoje | A |
fičafajem po mestu. Ko ga je ugledal pred seboj, | tedaj | ravno ni hodil s fičafajem po mestu, tedaj je | A |
tedaj ravno ni hodil s fičafajem po mestu, | tedaj | je postopal po igralskem parku tik ob zidu, | A |
dokončno izpodrinil krušno kroglico. Tjažu je | tedaj | šinila v glavo neumna misel, da bi nekaj, vzemimo | A |
bliže, onega malo bolj vstran in tako naprej, | tedaj | bi moral prenočevanje temu prilagoditi, kar | A |
toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi | tedaj | z veliko ponižnostjo, kakor gre pred tolikim | A |
da se zopet napravlja po kupčiji. Pridejo | tedaj | nadenj ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst | A |
mu je zdelo do vsega, kar je slišal, in reče | tedaj: | »Če ni drugega kakor tisti prekleti Brdavs, | A |
kakor je bil Krpan, ima drugo za bregom. On | tedaj | použije, ko bi kvišku pogledal ter naglo vstane | A |
skrbelo, kako bi se izgovoril pred cesarico. Krpan | tedaj | naredi najprvo toporišče mesarici, potem pa | A |
imela že trideset, ko sva se jemala - težka | tedaj | ni bila; ali kamor sem prišel, povsod so me | A |
obnašanje ni za vsa, že vidim, da ne. Tega se | tedaj | ne menimo, da bi jaz tukaj ostal.Saj tudi kobilica | A |
Krpan odgovori: »Poslušajte me | tedaj! | Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno | A |
cerkvi slišal. Če je vaša draga volja, dajte mi | tedaj | pismo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in | A |
kraje, ali nikdar še ne po tej poti; bila je | tedaj | obema neznana. Iz Litije se pride najprvo | A |
urno. Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo in | tedaj | se obrnemo zopet navzdol po kolovozniku. | A |
koséh, celega velikega dela nam ne podaja. | Tedaj | narod, ki ima le izvrstno liriko, ne more hvaliti | A |
morebiti ni bil še dobro postavljen, ker se je baš | tedaj | popravljal na svojem prestolu. Prosjak | A |
Tak je bil ta mož! Reberník je | tedaj | krta čakal, motiko nad glavo držé, pod kapelico | A |
nje kaj pametnega v pródaj postaviti. Imela je | tedaj | sama teta Pleníca med vsemi Tožbánjkami o tej | A |
prebudilo rožljanje verig iz spanja; stanoval je | tedaj | v ljubljanski Blatni ulici, po kateri so gonili | A |
napije, ker sit nam ni nevaren. Bati se ga je | tedaj, | ko začne premišljevati o svoji prihodnjosti | A |
ni maral vzeti novcev; sprejel jih je še le | tedaj, | ko ga je bil oni pisano in strogo pogledal. | A |
ali jutri boš spoznal gozdarja Bierlopfa in | tedaj | porečeš, da govorim resnico.Obljubila nam je | A |
mamljive lepote, je razjahal ter oddal konja Turku. | Tedaj | je stopil iz hana visok, suhljat, star mož prijaznih | A |
roko posegel po zakladih, ki so se zdeli do | tedaj | nedosegljivi. Vilarja so že v mestu poučili | A |
Izpraznite eno, če ne pomaga, obglavite še drugo, | tedaj | pa zaspite, nezavestno kdaj se prevalite v Morfejevo | A |
oddelki je čuval Gajer z debelo bikovko v roki. | Tedaj | je štirim drvarjem ušel hlod ter se z neznanskim | A |
Toda ni se zgodilo tako. Prinesel je bil | tedaj | mlad Bošnjak, ki je bil morda Turek, lahko pa | A |
neizraženi misli ter se povalil na podnice. | Tedaj | je Mirko pomogel bratčevi domišljiji.»Tata so | A |
očitajo zavožene razmere v tuzlanskem okraju. | Tedaj | je prišel v dvorano Bajić.Preden je šel k svoji | A |
Jaz vem, Bajić pa ne ve.« | Tedaj | je Vilar vedel, pri čem je.Več ni videl na njeni | A |
»Naj bo torej muzej krasote in okusa.« | Tedaj | je pristopil Bajić v lahki domači obleki.»Povej | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |