nova beseda iz Slovenije
Na večer je prišlo nekaj sosedov povasovat. | Tedaj | sem se rad umaknil v zapeček.Če so pa le dolgo | A |
curnile skozi reže plohov, ki so krili mostiček. | Tedaj | smo prilezli na svetlo.Vsi smo bili bledi in | A |
Tako so vladali dobrih štiristo let. | Tedaj | pa je od vzhoda prihrul vihar ‒ Atila ‒ silni | A |
jim ni nihče dal. V pretrdih pesteh je bil | tedaj | vsak novčič.Dobro se še spominjam, kako je taki | A |
‒ Gros ga gleda in gleda. | Tedaj | pa zdravnik zareži nad njim: 𠆪li si človek | A |
ali od bolezni ‒ tu zgrudila in poginila. Od | tedaj | pravijo tej mlaki Košutja luža.« »Ali so ji | A |
ustavilo in so premnogi prihajali tudi na Koroško. | Tedaj | je prišlo tudi mnogo nemških graščakov, ki so | A |
slovenščine. Pomniti moramo, da so bili Nemci | tedaj | v Korotanu le redko naseljeni in da so morali | A |
kinkal vso pot, da so bili že blizu Beljaka. | Tedaj | se je šele pošteno prebudil in sam vodil do | A |
ki otroke kradejo, bi bila dobra, ali ne?« | Tedaj | so se odprla vrata.Med njimi je stal oče, ki | A |
Ni si upal izpeljati. | Tedaj | pride s klanca gosposki turist.Ko zagleda starega | A |
niso oblekli v vojaško suknjo. Taka je bila | tedaj | navada, da so bili sinovi kmečkih domačij vojaščine | A |
si jo vtaknil v usnjeno torbo. ‒ Nahrbtnikov | tedaj | še nismo poznali.‒ Odšel sem po zapuščeni rudarski | A |
tod ime planine. Koče na tej planini so bile | tedaj | prazne.Pastirji so se s čredo vred preselili | A |
izbruhnil je polno gnoja. . / . / stran 105 . / | Tedaj | pa je poklical spečo mater, poprosil za skodelo | A |
oblezel za hrošči in metulji. Kako sem imel | tedaj | tanko uho za najrahlejše škripanje žužka na | A |
predmet sta bila slovita Konšek in Pavlin. Pavlin, | tedaj | še mlad, Konšek pa starina z dolgo belo brado | A |
deških let že pravi starček. Saj je bil rojen | tedaj, | ko se je pisalo 1796.Doživel je Napoleona, tistega | A |
na klopi pri peči in robkal koruzne storže. | Tedaj | še niso poznali strojev za robkanje koruze. | A |
zrel, ko prvi cvete. . / . / stran 30 . / | Tedaj | ga pridem obirat.’ In tako je hodil medved vse | A |
krepki, da zasadijo zobke v petelinje bedrce. | Tedaj | pa jih lisica vodi že iz teme na sonce.Pri njih | A |
je pomolil, »steci hitro v opalto ‒ tako so | tedaj | z laško besedo rekli trgovini za tobak ‒ in | A |
Zakrakala je še in še. | Tedaj | so se oglasile od vseh plati druge vrane.Začele | A |
zadnje jajčece pospravljeno v lačnih kljunčkih. | Tedaj | je koklja oznanila, da je gostije konec, in | A |
dvignila, da bi v skoku planila na kokljo. | Tedaj | je koklja zavreščala in se bliskovito s perutmi | A |
roparici, ki se je pripravljala na nov skok. | Tedaj | se je koklja kričeč spet umaknila, toda le za | A |
Potem so se razšli vsi po vasi. Ker sta | tedaj | že prišla odrasla fanta s krampom in lopato | A |
Prama zahrza glasneje. | Tedaj | se zbero vse kobile z žrebeti krog nje.Prama | A |
Volkovi so se zaleteli v kobile. | Tedaj | so se zabliskale podkve.Kobile so sekale ko | A |
ozeleneli gmajni zapojo zvonci drobnice in govedi ‒ | tedaj | se razgiblje kmečko delo.Potem se spreminja | A |
drugo potrebno znanje, bo izvrsten kmet, toda le | tedaj, | če bo zemljo ljubil. S tem sem vas, ljuba mladina | A |
Šla si je iskat zajtrk. | Tedaj | smo pohiteli in plezalca, ki ga je zadela vadlja | A |
Kmalu se je vrnila in sedla na gnezdo. | Tedaj | se je moralo odločiti. Vrana, ki bi bila podloženi | A |
živali so me poznale in rade imele. Moj ded, že | tedaj, | ko so bili Francozi pri nas, krepek dečko, me | A |
voza in jo v skok ubere proti Želimljemu. | Tedaj | sem bil prepričan, da je res vaš Jazon.Le od | A |
dolgočasja sem brskal po starih svojih zapisih. | Tedaj | sem naletel tudi na obledeli zvežček svojih | A |
darilom odide in si poišče drugo službo. Ravno | tedaj | se je začel sveti post.Ljudje so prignali vsak | A |
Naslednji dan so prignali kmetje mnogo konj kovat. | Tedaj | si jo Petrus izmisli.Izpred kovačnice je zagledal | A |
Morda sam župan. O, | tedaj | jo bo Petrus, ki je pokladal deske, skupil! | A |
so mu ga veje odmaknile, štrlita dva rožička. | Tedaj | je pa lovcu zagomazelo po vsej koži, kakor bi | A |
Tudi po glavi ga je časih osmodil. | Tedaj | prižene Špela, Krišpinova žena, kozice s paše | A |
možje so bili drzni in stavili čezdalje više. | Tedaj | pa se je sreča obrnila.Izgubljali so drug za | A |
Bilo je že blizu proti jutru. | Tedaj | se odpro vrata in v hišo stopi žena. »Tak tako | A |
milo poprosila: »Prizanesi mu, saj bo priden!« | Tedaj | pa se je veselo zasmejala črna pošast, da so | A |
je šel v šolo in se kot dohtar vrnil domov. | Tedaj | ga je oče poklical in mu povedal: Tako in tako | A |
molil zarotbo starček. . / . / stran 63 . / | Tedaj | se vzvalovi jezero.Strahotna riba se pripodi | A |
Zabrlizgal je drugič in še tretjič. | Tedaj | se je pocedil skozi sotesko dveh skal cel curek | A |
Ozre se po grmadah, ozre se na hrast. | Tedaj | plane v prvo grmado, jo z repom razmeče in puhne | A |
dokler mu ne ostane le konček prve šibe v roki. | Tedaj | poprime drugo šibo in bije, bije, da se mu je | A |
Od tepeža in groze je bil kar trd. | Tedaj | ga bela kača tako milo in proseče pogleda, da | A |
duši, »naprej, to je kakor pot do paradiža!« | Tedaj | se je na ovinku hipoma dvignil iz gozda steber | A |
. / stran 6 . / Nad petelina greva jutri: | tedaj | bi jaz starešinstvo odpovedal in šel na petelina | A |
prisveti v valovih prve pomladi okópana zarja, | tedaj | se dvigne on, kralj, in izpregovori kraljevsko | A |
revidnosti póčila trhla vejica pod okovanim čevljem. | Tedaj | sva vselej obstala kakor vkopana in prisluškovala | A |
vse velikih dejanj od konca do konca sveta!... | Tedaj | pa seje zgodilo nekaj, da sva oba zatrepetala | A |
kamor je izginila črna črta za petelinom. | Tedaj | je šele spregovoril lovec France, ker je izprevidel | A |
na rdečo plahto cvetoče vrese in legel. Prav | tedaj | so šinili prvi prameni zarje na vzhodu in pokropili | A |
Ko je zastavil četrtič in zapel melodijo, | tedaj | je udaril vesoljni zbor. Zapel je vsak grm, | A |
« | Tedaj | se je že drsal po rebri ‒ jaz za njim.Kakor | A |
mano ponovili: »Hoo-ruk!« . / . / stran 7 . / | Tedaj | sem naglo popustil in se jim začel smejati. | A |
rokami sem zaploskal in segel po svoji palici. | Tedaj | so se zasmejali tudi fantje. »Komu se smejete | A |
lotiš, se loti pametno! Ko bi se mi bili smejali | tedaj, | ko sem vas povabil, da prevalimo to silno težo | A |
druge so dajali od nas v uk raznih rokodelstev. | Tedaj | še ni bilo nikakega sledu o zagrizenem sovraštvu | A |
sva si vložila v usnjeni torbi, kakor so jih | tedaj | nosili pastirji in drvarji.Oprtnikov nismo poznali | A |
stran 15 . / Pot z Vrtače navzdol in bila | tedaj | še nič nadelana in ne zaznamovana.Strma je, | A |
je dolila vrelega kropa in žgance zmešala. | Tedaj | sem prvič dognal, odkod ime žganci: res od prežiganja | A |
»Zate bi bilo škoda strela in strahu.« | Tedaj | se je začulo tok, tok, tok!Kozar je udarjal | A |
Tak mu je dobiček!« | Tedaj | pa se je oglasila vsa raztogotena Mina: »Ne | A |
vzhodom v slami pod kozolcem prepeval hozano. | Tedaj | pa se je zgodilo prečudo.Privršali so čezenj | A |
trelice skozi zlato žarenje. . / . / stran 47 . / | Tedaj | se je dvignila iz zarje veličastna postava kakor | A |
človeštvo obletenje sveta. Pride pa vselej | tedaj, | ko zavlada namesto modre sodbe hudobija, namesto | A |
Toda Bog bo sodil pravičnega in krivičnega in | tedaj | bo čas za vsako reč.« »Pa zakaj hudobija, zakaj | A |
bi Salomonove modrosti in tolažbe še prosil. | Tedaj | pa se je nenadoma dvignila siva senca iz teme | A |
sezidala, da bo zdravo in ravno.« »Jeremija,« je | tedaj | kriknil Kolednik, »zapoj, zapoj nam novo žalostno | A |
In v tem strahu je dočakal dan rojstva. Ko | tedaj | ni bilo v fari nobene izvežbane pomočnice, je | A |
svoje parcele nekaj doraslih smrek za deske. | Tedaj | je našel dva štora nedavno odsekanih debel. | A |
Potem je bil presledek rojstev dolgih deset let. | Tedaj | se je Gregorju rodila deklica, ki so ji dali | A |
Pa je tako naneslo, da je oče resno obolel in | tedaj | poklical sina in še može za priče, da mu izroči | A |
da so hodili v ponedeljek po veliki noči ‒ | tedaj | so ta dan vsesplošno praznovali ‒ fantje celo | A |
v fantovsko družbo. Čut za poštenost je bil | tedaj | tako še vrasel v ljudeh, da so takega goljufa | A |
obletenje sveta.« »In hudo na svetu se prične | tedaj, | ko se bosta srečala duhovnika na razpotju in | A |
zoper katerega ni pomisleka in ni odpora. | Tedaj | so se zakristijska vrata nenadoma odprla.Preden | A |
vendar uprte tja s pričakovanjem in grozo. | Tedaj | so se prebudile orgle.»Orglavec je tudi vojak | A |
Jančar je zavriskal še enkrat. | Tedaj | ni žena več segla v pehar z roko, vsega je poveznila | A |
jo je ogledoval France. . / . / stran 51 . / | Tedaj | je prišla še dekla Jera iz hleva in se ustavila | A |
vrtil še enkrat, da se je deček peljal naokrog. | Tedaj | je nastala zavist med otroki in na oje so morali | A |
izročila Bogu vse dušne in telesne potrebe, | tedaj | je vstala mama in vsi otroci z njo ter so sredi | A |
Ni vredno.« | Tedaj | je stopila Franca k njemu, ga prijela rahlo | A |
»Lej ga,« se je razveselil oče in sedel. | Tedaj | je stekla še Micka in se mu oklenila okrog vratu | A |
‒ In jaz?« Spet ga je bilo sram kot | tedaj, | ko ga je prosil za rataja, in hud je bil nase | A |
verjel, da mi je zate: k Jančarju hodi res samo | tedaj, | ko te potrebujejo.Ne rečem zaradi tebe ali zavoljo | A |
Spet sta obe pomolčali. » | Tedaj, | kam pa?« je vprašala Lojza. Francka je skomizgnila | A |
Korenčku po tobak. Jera je priburila domov prav | tedaj, | ko je Francka pomagala Lojzi nositi vodo za | A |
Poberi se, grdoba pijana!« | Tedaj | je tudi v Jeri izbruhnilo.Roke je uprla v boke | A |
pomežiknil in se obliznil po kratkih brkih. | Tedaj | je Matic pokašljal in se pripravil na vprašanje | A |
In hiše nič, zemlje nič, samo usta so jih,« | tedaj | je Matica pogrelo. Kot na trnju je sedel, dokler | A |
res,« je začela dvomljivka. »Jaz bom o našem | tedaj | verjela, če ga domov ne bo.Prej nič. | A |
kako mu je segla zadnjič v roke v Šent Vidu, | tedaj, | ko se odpeljala z Maticem.Misel na Matica jo | A |
Franca, kako sem revež, in ti misliš na druge.« | Tedaj | pa se je stresla po vsem životu, zagledala je | A |
Pod zaporo!« je pomagal Luka. »Kje so pa bili | tedaj | tisti možje, ko so se mesarji ob suši iz nas | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |