tedaj (1.501-1.600)

Na večer je prišlo nekaj sosedov povasovat.	Tedaj	sem se rad umaknil v zapeček.Če so pa le dolgo	A
curnile skozi reže plohov, ki so krili mostiček.	Tedaj	smo prilezli na svetlo.Vsi smo bili bledi in	A
Tako so vladali dobrih štiristo let.	Tedaj	pa je od vzhoda prihrul vihar ‒ Atila ‒ silni	A
jim ni nihče dal. V pretrdih pesteh je bil	tedaj	vsak novčič.Dobro se še spominjam, kako je taki	A
‒ Gros ga gleda in gleda.	Tedaj	pa zdravnik zareži nad njim: 𠆪li si človek	A
ali od bolezni ‒ tu zgrudila in poginila. Od	tedaj	pravijo tej mlaki Košutja luža.« »Ali so ji	A
ustavilo in so premnogi prihajali tudi na Koroško.	Tedaj	je prišlo tudi mnogo nemških graščakov, ki so	A
slovenščine. Pomniti moramo, da so bili Nemci	tedaj	v Korotanu le redko naseljeni in da so morali	A
kinkal vso pot, da so bili že blizu Beljaka.	Tedaj	se je šele pošteno prebudil in sam vodil do	A
ki otroke kradejo, bi bila dobra, ali ne?«	Tedaj	so se odprla vrata.Med njimi je stal oče, ki	A
Ni si upal izpeljati.	Tedaj	pride s klanca gosposki turist.Ko zagleda starega	A
niso oblekli v vojaško suknjo. Taka je bila	tedaj	navada, da so bili sinovi kmečkih domačij vojaščine	A
si jo vtaknil v usnjeno torbo. ‒ Nahrbtnikov	tedaj	še nismo poznali.‒ Odšel sem po zapuščeni rudarski	A
tod ime planine. Koče na tej planini so bile	tedaj	prazne.Pastirji so se s čredo vred preselili	A
izbruhnil je polno gnoja. . / . / stran 105 . /	Tedaj	pa je poklical spečo mater, poprosil za skodelo	A
oblezel za hrošči in metulji. Kako sem imel	tedaj	tanko uho za najrahlejše škripanje žužka na	A
predmet sta bila slovita Konšek in Pavlin. Pavlin,	tedaj	še mlad, Konšek pa starina z dolgo belo brado	A
deških let že pravi starček. Saj je bil rojen	tedaj,	ko se je pisalo 1796.Doživel je Napoleona, tistega	A
na klopi pri peči in robkal koruzne storže.	Tedaj	še niso poznali strojev za robkanje koruze.	A
zrel, ko prvi cvete. . / . / stran 30 . /	Tedaj	ga pridem obirat.’ In tako je hodil medved vse	A
krepki, da zasadijo zobke v petelinje bedrce.	Tedaj	pa jih lisica vodi že iz teme na sonce.Pri njih	A
je pomolil, »steci hitro v opalto ‒ tako so	tedaj	z laško besedo rekli trgovini za tobak ‒ in	A
Zakrakala je še in še.	Tedaj	so se oglasile od vseh plati druge vrane.Začele	A
zadnje jajčece pospravljeno v lačnih kljunčkih.	Tedaj	je koklja oznanila, da je gostije konec, in	A
dvignila, da bi v skoku planila na kokljo.	Tedaj	je koklja zavreščala in se bliskovito s perutmi	A
roparici, ki se je pripravljala na nov skok.	Tedaj	se je koklja kričeč spet umaknila, toda le za	A
Potem so se razšli vsi po vasi. Ker sta	tedaj	že prišla odrasla fanta s krampom in lopato	A
Prama zahrza glasneje.	Tedaj	se zbero vse kobile z žrebeti krog nje.Prama	A
Volkovi so se zaleteli v kobile.	Tedaj	so se zabliskale podkve.Kobile so sekale ko	A
ozeleneli gmajni zapojo zvonci drobnice in govedi ‒	tedaj	se razgiblje kmečko delo.Potem se spreminja	A
drugo potrebno znanje, bo izvrsten kmet, toda le	tedaj,	če bo zemljo ljubil. S tem sem vas, ljuba mladina	A
Šla si je iskat zajtrk.	Tedaj	smo pohiteli in plezalca, ki ga je zadela vadlja	A
Kmalu se je vrnila in sedla na gnezdo.	Tedaj	se je moralo odločiti. Vrana, ki bi bila podloženi	A
živali so me poznale in rade imele. Moj ded, že	tedaj,	ko so bili Francozi pri nas, krepek dečko, me	A
voza in jo v skok ubere proti Želimljemu.	Tedaj	sem bil prepričan, da je res vaš Jazon.Le od	A
dolgočasja sem brskal po starih svojih zapisih.	Tedaj	sem naletel tudi na obledeli zvežček svojih	A
darilom odide in si poišče drugo službo. Ravno	tedaj	se je začel sveti post.Ljudje so prignali vsak	A
Naslednji dan so prignali kmetje mnogo konj kovat.	Tedaj	si jo Petrus izmisli.Izpred kovačnice je zagledal	A
Morda sam župan. O,	tedaj	jo bo Petrus, ki je pokladal deske, skupil!	A
so mu ga veje odmaknile, štrlita dva rožička.	Tedaj	je pa lovcu zagomazelo po vsej koži, kakor bi	A
Tudi po glavi ga je časih osmodil.	Tedaj	prižene Špela, Krišpinova žena, kozice s paše	A
možje so bili drzni in stavili čezdalje više.	Tedaj	pa se je sreča obrnila.Izgubljali so drug za	A
Bilo je že blizu proti jutru.	Tedaj	se odpro vrata in v hišo stopi žena. »Tak tako	A
milo poprosila: »Prizanesi mu, saj bo priden!«	Tedaj	pa se je veselo zasmejala črna pošast, da so	A
je šel v šolo in se kot dohtar vrnil domov.	Tedaj	ga je oče poklical in mu povedal: Tako in tako	A
molil zarotbo starček. . / . / stran 63 . /	Tedaj	se vzvalovi jezero.Strahotna riba se pripodi	A
Zabrlizgal je drugič in še tretjič.	Tedaj	se je pocedil skozi sotesko dveh skal cel curek	A
Ozre se po grmadah, ozre se na hrast.	Tedaj	plane v prvo grmado, jo z repom razmeče in puhne	A
dokler mu ne ostane le konček prve šibe v roki.	Tedaj	poprime drugo šibo in bije, bije, da se mu je	A
Od tepeža in groze je bil kar trd.	Tedaj	ga bela kača tako milo in proseče pogleda, da	A
duši, »naprej, to je kakor pot do paradiža!«	Tedaj	se je na ovinku hipoma dvignil iz gozda steber	A
. / stran 6 . / Nad petelina greva jutri:	tedaj	bi jaz starešinstvo odpovedal in šel na petelina	A
prisveti v valovih prve pomladi okópana zarja,	tedaj	se dvigne on, kralj, in izpregovori kraljevsko	A
revidnosti póčila trhla vejica pod okovanim čevljem.	Tedaj	sva vselej obstala kakor vkopana in prisluškovala	A
vse velikih dejanj od konca do konca sveta!...	Tedaj	pa seje zgodilo nekaj, da sva oba zatrepetala	A
kamor je izginila črna črta za petelinom.	Tedaj	je šele spregovoril lovec France, ker je izprevidel	A
na rdečo plahto cvetoče vrese in legel. Prav	tedaj	so šinili prvi prameni zarje na vzhodu in pokropili	A
Ko je zastavil četrtič in zapel melodijo,	tedaj	je udaril vesoljni zbor. Zapel je vsak grm,	A
«	Tedaj	se je že drsal po rebri ‒ jaz za njim.Kakor	A
mano ponovili: »Hoo-ruk!« . / . / stran 7 . /	Tedaj	sem naglo popustil in se jim začel smejati.	A
rokami sem zaploskal in segel po svoji palici.	Tedaj	so se zasmejali tudi fantje. »Komu se smejete	A
lotiš, se loti pametno! Ko bi se mi bili smejali	tedaj,	ko sem vas povabil, da prevalimo to silno težo	A
druge so dajali od nas v uk raznih rokodelstev.	Tedaj	še ni bilo nikakega sledu o zagrizenem sovraštvu	A
sva si vložila v usnjeni torbi, kakor so jih	tedaj	nosili pastirji in drvarji.Oprtnikov nismo poznali	A
stran 15 . / Pot z Vrtače navzdol in bila	tedaj	še nič nadelana in ne zaznamovana.Strma je,	A
je dolila vrelega kropa in žgance zmešala.	Tedaj	sem prvič dognal, odkod ime žganci: res od prežiganja	A
»Zate bi bilo škoda strela in strahu.«	Tedaj	se je začulo tok, tok, tok!Kozar je udarjal	A
Tak mu je dobiček!«	Tedaj	pa se je oglasila vsa raztogotena Mina: »Ne	A
vzhodom v slami pod kozolcem prepeval hozano.	Tedaj	pa se je zgodilo prečudo.Privršali so čezenj	A
trelice skozi zlato žarenje. . / . / stran 47 . /	Tedaj	se je dvignila iz zarje veličastna postava kakor	A
človeštvo obletenje sveta. Pride pa vselej	tedaj,	ko zavlada namesto modre sodbe hudobija, namesto	A
Toda Bog bo sodil pravičnega in krivičnega in	tedaj	bo čas za vsako reč.« »Pa zakaj hudobija, zakaj	A
bi Salomonove modrosti in tolažbe še prosil.	Tedaj	pa se je nenadoma dvignila siva senca iz teme	A
sezidala, da bo zdravo in ravno.« »Jeremija,« je	tedaj	kriknil Kolednik, »zapoj, zapoj nam novo žalostno	A
In v tem strahu je dočakal dan rojstva. Ko	tedaj	ni bilo v fari nobene izvežbane pomočnice, je	A
svoje parcele nekaj doraslih smrek za deske.	Tedaj	je našel dva štora nedavno odsekanih debel.	A
Potem je bil presledek rojstev dolgih deset let.	Tedaj	se je Gregorju rodila deklica, ki so ji dali	A
Pa je tako naneslo, da je oče resno obolel in	tedaj	poklical sina in še može za priče, da mu izroči	A
da so hodili v ponedeljek po veliki noči ‒	tedaj	so ta dan vsesplošno praznovali ‒ fantje celo	A
v fantovsko družbo. Čut za poštenost je bil	tedaj	tako še vrasel v ljudeh, da so takega goljufa	A
obletenje sveta.« »In hudo na svetu se prične	tedaj,	ko se bosta srečala duhovnika na razpotju in	A
zoper katerega ni pomisleka in ni odpora.	Tedaj	so se zakristijska vrata nenadoma odprla.Preden	A
vendar uprte tja s pričakovanjem in grozo.	Tedaj	so se prebudile orgle.»Orglavec je tudi vojak	A
Jančar je zavriskal še enkrat.	Tedaj	ni žena več segla v pehar z roko, vsega je poveznila	A
jo je ogledoval France. . / . / stran 51 . /	Tedaj	je prišla še dekla Jera iz hleva in se ustavila	A
vrtil še enkrat, da se je deček peljal naokrog.	Tedaj	je nastala zavist med otroki in na oje so morali	A
izročila Bogu vse dušne in telesne potrebe,	tedaj	je vstala mama in vsi otroci z njo ter so sredi	A
Ni vredno.«	Tedaj	je stopila Franca k njemu, ga prijela rahlo	A
»Lej ga,« se je razveselil oče in sedel.	Tedaj	je stekla še Micka in se mu oklenila okrog vratu	A
‒ In jaz?« Spet ga je bilo sram kot	tedaj,	ko ga je prosil za rataja, in hud je bil nase	A
verjel, da mi je zate: k Jančarju hodi res samo	tedaj,	ko te potrebujejo.Ne rečem zaradi tebe ali zavoljo	A
Spet sta obe pomolčali. »	Tedaj,	kam pa?« je vprašala Lojza. Francka je skomizgnila	A
Korenčku po tobak. Jera je priburila domov prav	tedaj,	ko je Francka pomagala Lojzi nositi vodo za	A
Poberi se, grdoba pijana!«	Tedaj	je tudi v Jeri izbruhnilo.Roke je uprla v boke	A
pomežiknil in se obliznil po kratkih brkih.	Tedaj	je Matic pokašljal in se pripravil na vprašanje	A
In hiše nič, zemlje nič, samo usta so jih,«	tedaj	je Matica pogrelo. Kot na trnju je sedel, dokler	A
res,« je začela dvomljivka. »Jaz bom o našem	tedaj	verjela, če ga domov ne bo.Prej nič.	A
kako mu je segla zadnjič v roke v Šent Vidu,	tedaj,	ko se odpeljala z Maticem.Misel na Matica jo	A
Franca, kako sem revež, in ti misliš na druge.«	Tedaj	pa se je stresla po vsem životu, zagledala je	A
Pod zaporo!« je pomagal Luka. »Kje so pa bili	tedaj	tisti možje, ko so se mesarji ob suši iz nas	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani