tedaj (2.001-2.100)

V ”Besedi“ ga ni.	Tedaj	bo pri Kolencu ... Nejevoljen jo pogleda Veján	A
stvareh, kakor veste, zelo natančni. Tako bi vas	tedaj	prosil, da bi šli takoj danes v sodnijo in tam	A
Veján, - no, prav tako! Če človek ni pameten,	tedaj	vsekakor ne more ničesar pametnega storiti;	A
je Majar in kako je počel z nami; kdo bi te	tedaj	zaničeval?Tvoja otroka?“	A
kakor beli dan. V svoji prodajalni je sedel	tedaj	Majar, a poleg njega njegov komi Rajnik. Majar	A
nobenega srda ali presenečenja. Če bi pa kdo	tedaj	natanko pogledal njegove drobne oči, videl bi	A
tako, gospod Majar ... Če imate dober spomin,	tedaj	gotovo še veste, kaj sem vam dejal zadnjič:	A
Rešitve ni nobene, to je gotovo. Ne preostane	tedaj	drugega, kakor da se vda Rajniku.In začel je	A
Dovolj časa, kaj ne? Če mi dotlej ne ustrežete,	tedaj	se seznanite s sodnijo, - saj se razumeva?“	A
roba, do duri, stresla že rožljaje za kljuko;	tedaj	se je zavrtel ključ zadnjikrat in za zmerom	A
ko mu slepo strmé v strop osteklenele oči;	tedaj	se sunkoma razmakne silni zastor, bliskoma plane	A
vroči, blizu je že avgust. Vrsta voz bo stala	tedaj	na ulici, vsa okna bodo odprta, vsa ulica bo	A
radovednih in nevoščljivih ljudi. In lep dan bo	tedaj,	svatovsko bo sijalo sonce.Prikaže se ona, vsa	A
oči so legle dolge, temne trepalnice. Ali tudi	tedaj	se ni vznemirilo moje srce, dasi so bile čisto	A
nekam, gleda in misli in sam ne ve kam. In	tedaj	je dobro, če pride kdo in stisne človeku roko	A
smehljali sta se neumno ter sta stopili z odra.	Tedaj	je zasoplo žareče iz suhih ust; zaropotali so	A
”Zakaj bi ga ne vzela, poštarja?“	Tedaj	mi je prišel na misel poštar, kakor je bil,	A
gozdu, kjer je bilo tiho in samotno. In glej --	tedaj	prijezdita od one strani, kraj gozda.Tako je	A
mi žalega!“ sem izpregovorila skoro naglas.	Tedaj	se je sklonil še nižje in tako sladko mi je	A
zelo slabo in mraz mi je bilo v lica; morda je	tedaj	poslednjikrat dahnila name tista mladost, za	A
roka tistemu novemu življenju, ki je kipelo	tedaj	v mladih srcih.Ustvarjen je bil za vodnika.	A
Kaj ste napravili, kaj se nič ne ženirate?‘ In	tedaj	se mi zasmeje celó naglas.‚Kóga bi se ženiral	A
Vzdignil je roke in tolsti obraz.	Tedaj	me je spreletelo od studa po vsem telesu kakor	A
gospod Ferjan? Bog sam mi vas je postal na pot!“	Tedaj	je pozdravil in je zapel v prelepi gorenjščini	A
škodoželjnosti poštene družbe ter se imenujem umetnika,	tedaj	je vprašanje samo eno: ali nemoralen -- ali	A
pečjo, veseli sami sebe in svojega življenja,	tedaj	bom ostal jaz zunaj, v mrzlem vetru, na samotni	A
cesti, pogreza se do kolena v blatni sneg.	Tedaj	mu prešine srce globoko domotožje. O, da bi	A
solzam, da bi ne zakrvavele moje lepe oči ...	Tedaj	se nagne k meni obraz, čisto pred lice ... niso	A
Družina, ti sveti pojem!“ Vzdignil se je	tedaj,	iztegnil je roko. ”O gospa, kako resnično	A
tudi oblečena ni bila nič bolj okusno, kakor	tedaj,	ko se je svetila z balkona njena rdeča bluza	A
86 . / In kadar se zgodi ... ali se mi ne bo	tedaj,	kakor tisočkrat, zarežalo v obraz z zlobnim	A
oči globokem dnu ne bo več hrepenenja! To bo	tedaj	... Ah, jaz vem, zakaj je tako spačen obraz mrliča	A
ne bil prihranil spoznanja za poslednjo uro!	Tedaj	sede k njegovi postelji, k vzglavju, visoka	A
stud, ali je bilo sočutje, kar me je prešinilo	tedaj,	ko sem videla zapisan prezgoden greh na tem	A
”Ali si ga imela rada?“ In glejte,	tedaj	se je vzdignil njen otroški obraz, oči so se	A
težko, da jo ljubim. Poslednjikrat se je ozrla	tedaj	name z motnim očesom in zasmilila se mi je	A
trepeče v mojem srcu tista žalost. To je bilo	tedaj,	predno sem za zmerom zaprla duri, da bi življenje	A
jeseni, kadar zapade prvi sneg ... Spomnila sem se	tedaj	na tista dva mlada oficirja, črna huzarja -	A
emancipiranke tako, da so obupale nad moškim svetom šele	tedaj,	ko so se jim prikazale gube na obrazu in jih	A
tisnjenimi očmí v naročje njegovo. Krepko me oklene	tedaj	s suhimi, železnimi prsti in na mrtvi obraz	A
O Jezus, povej, da tudi name nisi pozabil!“	Tedaj	se je nagnil k njemu obraz, tako čudežno lep	A
in senca je utihnila. . / . / stran 89 . /	Tedaj	je zakolobaril po stropu svitek, potlačen, povaljan	A
steni je bila nabrekla in zabuhla. Zares je	tedaj	po vsej izbi zadišalo sladko po mladi krvi.	A
segle skozi mrakove. In vendar pride ura natanko	tedaj,	ko je srce najbolj tiho, ko so oči najbolj omamljene	A
je ni videl tako lepe in bele, kakor je bila	tedaj,	ko se je sklonila k njemu do ust. ”Ni res	A
- In če je bil res izgubil desnico, kako je	tedaj	na pokopališču polagal roke na rame ter jih	A
njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.	Tedaj	pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici	A
telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica,	tedaj	jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt	A
stran 120 . / pošta ob polu devetih zjutraj, -	tedaj	hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna	A
le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici,	tedaj	bi morda tega prijateljstva ne bilo. Objela	A
glasneje. Kadar je proklinjal ”naše sovrage“,	tedaj	je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je	A
sabo nista videla več. A ko bi se tudi videla,	tedaj	sem prepričan, da bi oba v zadregi povesila	A
je, glavo sklonjeno, oči široko odprte. In	tedaj	se je zasvetilo na kupoli, prav na tistem mestu	A
doli, prostrana in neprijazna posoda noči.	Tedaj	se je oglasilo, zastokalo je, zaprosilo. Dihal	A
krivil, mehko, plašno so stopale bele tačice. In	tedaj	se je oglasilo - tenak, proseč, jokajoč glas	A
duri; nekdo mu je bil pač okrenil glavo. In	tedaj	je videl, kako se je premikalo tam doli v temi	A
Kako ti je ime?“ Fant je povedal svoje ime in	tedaj	mi je presunilo dušo: saj te poznam, ti lepi	A
In luč se je vžgala v zamolklih očeh.	Tedaj	je stotnik vzdignil palico, dotaknil se z okovanim	A
gledam; smehljajo se mi in vse lepši so nego	tedaj,	ko so stali pred menoj, ko so me vabili in jih	A
Tako se bo zgodilo. In	tedaj	bom hodil po teh mračnih krajih, kakor sem hodil	A
kadar v cerkvi naglas molijo rožni venec ...	Tedaj	pa se je tiho in strahoma razmeknila množica	A
ga, nedolžnega, na cesti ste ga ubili!“ In	tedaj	je vzdignila roko in njena pest, kakor je bila	A
Jernej je strmel, nič ni odgovoril.	Tedaj	je vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal.	A
To mi razloži, pa pojdem!« Zares se je	tedaj	razljutil župan in je s pestjo udaril po mizi	A
Jernej!« so kričali otroci. . / . / stran 28 . /	Tedaj	je prifrčal kamen, zadel je Jerneja v koleno	A
oporekati. Če ti je nedolžnemu natovorila uboj,	tedaj	si ubijal, pa konec besedi!Če ti je natovorila	A
»Do cesarja.«	Tedaj	niso več gledali začudeni, temveč zasmejali	A
neokretni Francki. Njen obraz je bil samo	tedaj	prepaden in bled, kadar so jo dražile: »Rezika	A
»Rezika, mati pride póte!«	Tedaj	se je skrila v kot in je gledala izza posteljnjaka	A
bi se hotelo daniti. . / . / stran 30 . /	Tedaj	pa se vzdigne od postelje, kjer je ležala Ančka	A
sobo strahote, ki so bile zunaj. Zaprli so ga	tedaj	v kletko in gledal je plašno in sovražno, kako	A
čakalo, da bi se takole nedolžno približal in	tedaj	bi seglo po njem, veliko in črno.Ali on je bil	A
nemirne so bile njene oči, matere ni bilo. In	tedaj	so se odprle duri na stežaj in prišlo je hrupoma	A
misli so ostale tam; in kadar je noč in tišina,	tedaj	vzdihuje zopet, vzbudi se staro trpljenje in	A
pritiskala boječe na kljuko. Duri so se odprle in	tedaj	se je zgenilo tudi znotraj, zaropotalo je, kakor	A
oči... In ko je zatisnila oči, je vse utihnilo;	tedaj	se je vzdignil iz daljave, od onkraj oblakov	A
Zgodilo se je neko noč, da ni mogla spati in	tedaj	je slišala Tina prvikrat, kako so govorile stene	A
šla mimo; tudi v njena lica je bila stopila	tedaj	nenavadna rdečica in zasvetile so se tudi njene	A
svoj rdeči nos... Kadar je opravila z nogami,	tedaj	postavi sestra Cecilija platneno steno pred	A
da bi mu bila slučajno zdrknila z ustnic, in	tedaj	sta odložila nože in vilice, lica so prebledela	A
in ljubeznjiva. »Moja sladka Mimi!« je dejal	tedaj	oče in je pobožal mater po roki, po licu. »Moj	A
služkinja je ostala, ki je bila grda in čemerna. In	tedaj	je prihajal oče s tujimi ženskami domov.Nekoč	A
položila pod glavo in visoko so kipele prsi.	Tedaj	so se odprle duri in prišel je oče.Mati se ni	A
ni se nič ozrl in je šel spat. Tako je bilo	tedaj,	tisti večer, ko se je še dremotno svetilo visoko	A
vilo se je in je trepetalo, prsi so ječale... Od	tedaj	so gledale njene oči za njim, koder je hodil	A
je ležala mirno na postelji in se ni zgenila.	Tedaj	so se odprle duri, prišel je oče. Dišal je po	A
zavzdihnila; ni mogla vstati, zableščalo se ji je.	Tedaj	se je zasvetilo dvoje belih perotnic sredi sobe	A
kakor mušice v luči. . / . / stran 83 . / In	tedaj	se je zgodilo nekoč, da je vse ugasnilo. Strah	A
mehek, posebno kadar je govoril z ženskami. In	tedaj	se je tudi smejal, z drobnim, hihitajočim smehom	A
ni brigal nič, božal jo je in poljubljal samo	tedaj,	kadar so bili prijatelji v gostih.Nazadnje je	A
kadar jo je zabolelo. Marija je časih jokala in	tedaj	je imela obraz ves spačen. »Jaz vem,« je dejala	A
»No, dobro je!« in je zaprl duri za njo.	Tedaj	je pač ugledal Tončko in jo je ogovoril osorno	A
Šla je, med durmi pa se je okrenila. In	tedaj	so bile njene oči, kakor da bi bile izpregledale	A
postelje, skrivala je obraz v rjuho in je jokala.	Tedaj	pa je prišel duhovnik, Malči ga je spoznala	A
ker je bila kaplja krvi v Malčinih licih. In	tedaj	je dejala sestra Cecilija: »Še je mogoče, da	A
bila tako težka, ni le bilo mogoče vzdigniti...	Tedaj	jo je prvikrat obšel nemir, temno in bolestno	A
se gibale, vzkriknila je, ali glasu ni bilo.	Tedaj	se je ozrla Lojzka: »Glej, treba je skozi dolino	A
je rekel tisto besedo. . / . / stran 221 . /	Tedaj	sem zamahnil ter ga udaril v tisti nečedni obraz	A
se bo!“ se je zasmejal pijani kajžar. Prav	tedaj,	ko sem bil v sramoti, je prišla Micika v krčmo	A
mati je šla, jaz pa sem ostal na vozu. Prav	tedaj	se je megla nenadoma razmeknila ter je izginila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani