tedaj (1.001-1.100)

pa še pravico, da bi se smel skesati, da bi	tedaj	v dogovorjenem roku ali izročil gozd ali pa	A
zdaj bo groza in konec, mu je šumelo po glavi.	Tedaj	pa se je vzdignila v bližnji gošči suha starka	A
drugo leto spet in da upa, da se razvijejo do	tedaj	razmere ugodneje. Za koga ugodneje? je padlo	A
Odklenila jih je, da bi šla k vodnjaku.	Tedaj	pa so ji odpovedale prenapete moči, da je omahnila	A
« »Res, oče, res« je dejala Zefa; »toda od	tedaj	se je spremenilo marsikaj.« »Za vas se je spremenilo	A
trpela sama, ko da bi zadela kakšna kazen očeta.	Tedaj	pa se je oglasil Andrej, ki se je bil k sreči	A
»V Šmihel peljem.«	Tedaj	bi bila gospa najrajši umrla od jeze in sramu	A
in nastavil tresočo se roko, da bi podpisal.	Tedaj	pa ga je prijel Gostič za ramo in mu potegnil	A
so se nemirni vazali za cesarja menili samo	tedaj,	kadar so ga potrebovali, a mu drago prodajali	A
vojvode, katerih vazali so bili celjski grofje do	tedaj,	so tej naredbi nasprotovali, a zavrnil jih je	A
Friderik, ošaben, strasten, silovit mož, je imel	tedaj	že blizu osemdeset let in je bil sprt z vsem	A
izražali veljaki svoje nazore, in kakor je bila	tedaj	šega, malo govorili, a veliko povedali.Toda	A
pripove . / . / stran 11 . / dovati, kako so	tedaj,	ko je on bival še v Gradcu, ondi slavili izvolitev	A
pravoslavne vere in v tej odgajala tudi svojo hčer,	tedaj	že zaročeno z Matjažem, poznejšim kraljem ogrskim	A
vino in goved, po spodaj naznanjeni ceni.«	Tedaj	pa se je vzdignil silen ropot in svetovalci	A
stolico cesarja Friderika, ki je pripadala	tedaj	štajerski deželi. Mesto je bilo zidano na ravnem	A
vrata, mu je nakopala bolezen na nogi, ki je	tedaj	zdravniki niso znali ozdraviti drugače, da so	A
Silen srd ga obide in gorjé Caheju, če bi mu bil	tedaj	stopil pred oči. Toda tega se ni bilo bati.	A
nasprotnike proti taborišču; in Črnahora bi bil	tedaj	priboril cesarju zmago in z njo razbil rahlo	A
tudi mikalo društveno življenje, ki je bilo	tedaj	jako razvito med dijaki.Nad petdeset društev	A
spali pod tujo streho. Ta hišica se jim je	tedaj	tolikanj priljubila, da so večkrat rekali, da	A
odreči! . / . / stran 9 . / Krstili so ga	tedaj	za Avguština in to ime bo nosil vse svoje žive	A
jim še on. Ko so oče prišli k večerji domov,	tedaj	so mati še šobo napeli in so se držali kakor	A
je li bil Krivček zraven, ali ne? Krivčka so	tedaj	tudi Ocepkova mati naprosili, da bi jim pomagal	A
samega. Ko se je pesem prepela nekajkrat,	tedaj	je napev že milejši in bolj zategnjen, boje	A
17 . / Tretje poglavje Avguštin je šel	tedaj	v šolo.Slepa Polona, materina prijateljica,	A
vedno držal, namreč: naglica nikjer ni dobra,	tedaj	tudi pri učenju ne.Ker bi bil visoki učenosti	A
stran 22 . / Četrto poglavje Avguštin je	tedaj	izgubil malone veselje do šole in do bukev;	A
gosjimi peresi in da on vsako novo iznajdbo,	tedaj	tudi jeklena peresa, neizrečeno sovraži, hitro	A
Zdaj pa že vidim, da si bil pijan kakor kanon.	Tedaj	res prav nič ne pomniš, kako si razsajal?Saj	A
Kotzebueja, je bil veliki prijatelj šal in burk. Ko	tedaj	od Pezdirja vse natanko zve, kako in kaj, nabere	A
že veste o tem, mora pa vendar biti res.« »	Tedaj	vi ste tisti pijanec!Ocepek, reči vam moram	A
tipalnice, kakor jim jih je Bog ustvaril. Čemu	tedaj	toliko živalic neusmiljeno moriti, saj menda	A
pomeni. . / . / stran 9 . / »Ta kebrček je	tedaj	vaš krščenec in vem, da tega dneva nikdar ne	A
da sem se gospodu nekoliko zameril; da bi bil	tedaj	to popravil, sem se z njim vred kot očitni grešnik	A
gospoda Šnakšnepskovskega videl; namenil sem se	tedaj,	ga spet enkrat obiskat.Grem naravnost v njegov	A
malo pod drugo pazduho popraskuje. Rečem mu	tedaj:	»Gospod! mislim, da ste v Češnovarjevem kožuhu	A
vsej bolezni delal velike skrbi. Tonček je	tedaj	ostal pri gozdarjevih in se je kmalu privadil	A
in bolezen ga je tudi pokopala. Tvoj oče je	tedaj	ostal sam, bil je kakih dvanajst let star; razen	A
pobegnil, kam, seve, tega še sam ni vedel. Ko ga je	tedaj	danes vprašal gozdar, kaj ga veseli, mu je odgovoril	A
se je kmalu začel svetiti izpod rje. Ravno	tedaj	je prišel Kočmur po trati proti hiši.»Kak lep	A
črno zemljo in so se sami vrnili domov, šele	tedaj	so čutili, da je bridka resnica. Gozdar je tiho	A
rekel sem že, da se ne pritaknem več.« »Je	tedaj	o tvoja zadnja beseda?« »Zadnja moja.	A
Tonetove starosti. Ko bi si kdaj iskal žene,	tedaj	bi njo prvo povprašal, če ga hoče za moža.	A
božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Lahko si	tedaj	mislimo, kako so se prestrašili Poličanje, ko	A
stari teti v Jesenovcu, nego doma. Sklenili so	tedaj	poslati obe tja in to že drugo jutro. Gospa	A
povedati, da bo jutri ob sedmih kočija naprežena,	tedaj	pospravita še danes, kar mislita vzeti s seboj	A
»Prvi, odkar jaz gospodinjim, prvi!« »	Tedaj	toliko nadležnejši!« pristavi ritmajster. »Ne	A
glavi in če je včasih zamišljen lazil okoli,	tedaj	je vahtmajster precej vedel, da Miško kuha in	A
šel v ogenj, da je bilo treba. Tega Miška je	tedaj	vahtmajster rad jemal s seboj na izprehode in	A
izbo in poklicala vina. Krčmarica je morala	tedaj	vstati in jima postreči. Ko se spet povrne k	A
Za samo žensko je res preveč!« »	Tedaj	niste omoženi, ako smem vprašati?« »Bila sem	A
skoraj se je teta od jeze jokala. »Tako si	tedaj	hvaležna meni, ki bi rada, da bi se čemu priučila	A
Vsaka želja!	Tedaj	tudi Miškova, ki si ne želi drugega, kakor da	A
se je porodila naša Berta in ko je odrasla,	tedaj	so se naju otroci bolje sprijaznili.Ali je bila	A
Anica k temu rekla; ako ona nima nič zopet to,	tedaj	je tudi meni povšeči,« odgovori Levka in šaljivo	A
nagnjenje. Ko ga ne bo več videla in čula,	tedaj	ga spet pozabi, saj je še na pol dete ‒ mislila	A
»Hvala vam, gospodična! Srce moje me	tedaj	ni prevarilo, ko sem bral v vaših očeh.O Berta	A
cenimo prelepa svojstva Vašega srca in uma in	tedaj	tudi toliko bolj obžalujemo, da se ožji zvezi	A
leti najtrdnejši kmet pod visokim Kolkom in še	tedaj,	ko govori naša pripovest o njem, prištevali	A
plačila. Čakali so, da se je več nabralo, in še	tedaj	dolžniku ni bilo treba gotovega denarja šteti	A
se drugače tako svetilo in rumeno je tudi.	Tedaj	so vendar resnico govorili stari ljudje, ki	A
izvlekla iz njega, kje se dobiva tako blago. Kam	tedaj	z zlatom?V Gorico?	A
iskali tukaj, če ne zlata? Na Laško pojde	tedaj.	A kdaj?	A
lepšega vremena, a dež je padal vsevdilj. Čerin je	tedaj	vzel spet pot pod noge in je o mraku ves iznemogel	A
nasmehne rekoč: »Mislil sem si, da bo kaj takega.	Tedaj	tudi tebe je premotilo!« Čerin prebledi.	A
govorite,« prosi Čerin, ko sta sedela pri vinu. »	Tedaj	me še nisi spoznal?Kaj pa, leta človeka izpremene	A
vse vrednosti, ali v denar se mora spraviti le	tedaj,	ako se nahaja v močnih žilah.Iz nje se dobiva	A
in ljubljanskega gradu. Pod tem grmom je bil	tedaj	starodavni dom Slinarjev, odtod so lazili in	A
razbijal glavo, kam bi bila zašla. Imel je	tedaj	dosti nagibov, zapustiti svojo očetnjavo, ker	A
besedah, vem, da bi se ena ali druga omehčala. ‒	Tedaj:	Ljubi bralec, ki me boš spremljal po tem poti	A
pol štirih, menda ne bo nobenega več, odriniva	tedaj!	Od »Predmost« se vleče pot navkreber proti severozah	A
enkrat tako moder, kakor midva oba. Pojdiva	tedaj	proti severu!Ta cesta, po kateri greva zdaj	A
cerkve sva potrebovala 14 minut in 53 sekund,	tedaj	vsega skupaj: 21 minut in 29 sekund.Če bi šel	A
čas, klàdivo je že bilo »trudne pozne ure«.	Tedaj	se oglasi zopet župnik »Zdaj pa še zapojmo našo	A
moralo trpeti do sodnega dneva. Nejevoljen gre	tedaj	nazaj in grabi s čeljustmi prvega zaspanca,	A
hotela na sploh reči, da ima polno nog. ‒ Tako	tedaj	srbska žaba. Preglejmo sedaj kaj drugega.	A
nekam lehko in ušesu prijetno zvene. Rak bi	tedaj	imel osem nog, eno več nego v srbski pripovedki	A
več včasih manj, nego drugi vsakdanji ljudje.	Tedaj	zopet ne vemo, na čem smo.Vsekako ne bi bilo	A
No, saj je pa tudi že zadnji čas.	Tedaj	rak ima deset nog, desetonožec je.Torej niti	A
raziskovanje. Vsako žival spoznaš do konca šele	tedaj,	ako se oziraš na vse njene bližnje in daljne	A
res pesnikove, ali resnične so gotovo. Rak ima	tedaj	na glavoprsju štirinajst parov udov.Ti udje	A
»Oči!	Tedaj	pri vas mečete oči in noge vse v en koš?« »Temu	A
zadnji člen, ki je tudi ploščat in krpast ter se	tedaj	raku okončuje telo v peto krpo pahalasto plavuto	A
kajti on rase vse svoje žive dni venomer.« »	Tedaj	njega ne stišče tista tesna in toga kitinova	A
primanjkuje živeža in je voda prijetno topla,	tedaj	največ meseca julija in avgusta. No, vendar	A
živa resnica. Vse, kar je v želodcu trdega,	tedaj	vse kitinove ploščice in vsi zobki, skratka	A
hitro utrdi, rekel bi okameni. Te rakove oči so	tedaj	apnena zaloga, katero si je rak napravil, da	A
krasnejši je pa, kadar je voda nad njim prevrela.	Tedaj	zažari v čuda lepem rdečilu, da ga je milina	A
Gotovo najlagodnejši lov. Podnevi	tedaj	čemi v svojem ždišču, držeč pred seboj klešče	A
prihajajo iz svojih skrivališč poslušat. In	tedaj	ima žvižgalec najlepšo priliko raka za rakom	A
resnico, ali okolnosti mu niso bile ugodne. Dasi	tedaj	na svoje oči ni videl loviti rakov na žvižg	A
drobne živalice, npr. muhe, črve, polže itd.;	tedaj	je najbolje, da jih neseš spet v mlako nazaj	A
jedo črve, hrošče, polže, muhe in drug mrčes,	tedaj	so koristne.Njih največji sovražniki so ščuke	A
je vse še od takrat na mizi vse kot je bilo	tedaj	za dva napravljeno povej mu veter iz daljav	A
tudi njihovi dedje jim niso o njej pravili.	Tedaj	sta šla kralj in kraljica neko nedeljo na trg	A
skrivaj prišel do nje in ji pomagal pobegniti.	Tedaj	pa so mu sporočili, da je kraljevičeva nevesta	A
zvončki, ki so napovedovali veličastni dogodek.	Tedaj	pa je kraljevič, ki mu je postajalo vse bolj	A
zazrla v njegov črni obraz in je skoraj omedlela.	Tedaj	pa je priskočil Kalman, ki je bil na tej čudni	A
izmišljaš, ker se ti smilijo njuni otroci.«	Tedaj	je stopila pred sodnika še grofica Ifigenija	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani