težko (2.401-2.500)

mineval mu je dan za dnevom, da sam ni znal kdaj;	težko	in počasi vračal se je zvečer domov in štel	A
gradom srečal je grajski voz, katerega so konji	težko	vlekli navkreber. »Ali greste že domov?« klical	A
moja ‒ žena? Zakril si je obraz z rokama ter	težko	sopel; naposled skoči kvišku, kakor da bi hotel	A
krasnimi vrtovi, s katerih je nosila lahka sapa	težko	vonjavo ven na prašno cesto. Mlada žena je dihala	A
prašno cesto. Mlada žena je dihala v sé to	težko	vonjavo, a gledala ni v stran; videla ni niti	A
pa ona ga je takoj spoznala. Omahujoča in s	težko	sapo stopila je bliže ter odgrnila zaveso.Pred	A
»Prècej bom povedal! Slab sem pa	težko	govorim! Pa vedite, gospod, pri sinu imam še	A
prekoračiti svoje navadno merilo, podelila ji je	težko	breme dolgih, svetloplavih las, katerih nasprotje	A
slišati, niti potem ne, ko je po moževi smrti	težko	skrbela za sina in njegovo izobraženje. Vendar	A
domov iz mesta in služit šel, čeravno mi je bilo	težko.	Tako sem k vašemu stricu prišel in, ko je po	A
mu je bil pomračil in videlo se je, da nekaj	težko	premaguje. To Rogulin vidi in reče smeje se	A
umetnostjo. Čim prej, tem bolje, akoravno je	težko	iznebiti se tega.« »In vam se je morda že posrečilo	A
misli so se mu sukale okoli prvega voza in prav	težko	mu je bilo, z navideznim zanimanjem udeleževati	A
»Nikar tako hitro, Veronika, pomisli, kako	težko	te morem dohajati.Obsodili te bodemo, da moraš	A
kako,« reče ona s takim glasom, da je bilo	težko	odbiti. In on je morda moral govoriti.	A
zopet tako govoriti s teboj, ker potem mi bo	težko	odstraniti se za urico od drugih,« reče Veronika	A
stiskajoč sum jo preleti. »Veronika!« reče deklica	težko,	kakor bi ji kamen ležal na prsih, in nove solze	A
gospod Rogulin!« pravi ona, »in jaz vas prav	težko	razumem!Pa meni se dozdeva, da že hladno postaja	A
pretreslo nekaj po vsem životu in prsi so se mu	težko	vzdigovale; molče podal je grofici plêd, katerega	A
Molčala sta zopet nekoliko časa. Rogulin je	težko	sopel in oprijel se je krčevito mladega kostanja	A
stari oskrbnik je bil sedaj pri koscih, ki so že	težko	brenkali po osušeni travi, sedaj pri ženskah	A
slonečega pri mizi. »Dobro, da pridete, Andrej ‒	težko	sem vas že pričakoval,« reče slikar, ki je bil	A
storili.« V oskrbnikovih prsih je kipelo in	težko	je sopel.Pa spomin na novost Mejačevo in preudarek	A
zamrmra vesel, stopivši k oknu. »Zaslužiti pa	težko	da bode kaj pri njem!« Prišlec, do katerega	A
konec mize, v velikem neredu obložene s starimi,	težko	da mnogo čitanimi knjigami, novih ni kupoval	A
gorek čut za tujo nesrečo in zato, kontesa,	težko	izpolnjujem to zadnjo svojo dolžnost do blagega	A
ni vedel pravega vzroka, ločil se je vendar	težko,	prav težko od nje. Dobil jo je pred gradom in	A
pravega vzroka, ločil se je vendar težko, prav	težko	od nje. Dobil jo je pred gradom in tam sta ostala	A
gorje, svoje izkustvo, bodisi lahko, bodisi	težko	‒ nositi ga mora, dokler morda ne potisne to	A
reče in po kratkem molku nadaljuje, »vendar se	težko	iznebim onega pikrega čutja, ki so mi ga zadnji	A
štiriletna sestra je pazno gledala nož in les,	težko	pričakovaje, da bode delo gotovo. Zraven njiju	A
in krepak, da more prenašati štirinajst let	težko,	neusmiljeno službo. Pa tudi fantje so oprezni	A
podpiral glavo s komolcema ter mislil in mislil ‒	težko	in počasi ‒ saj drugače ni mogel, drugače ni	A
gleda oni sedaj v tla, sedaj k nebu. Nekako	težko	mu je pri srcu. Tudi Vid ne more z besedo na	A
stopnicah, »ker vozi toliko s seboj; pa še tako	težko	je vse, tako polno; od kod pa je?« »Vrag ga	A
Miklavž. »Seve, seve, ko bi bil za delo, za	težko	delo!Pa fant ne more s svojo šepavo nogo!	A
»Oh ‒ vrag vedi ‒ da ni nič,« dejal je ta,	težko	premaguje razburjenost.»Mislil sem res ‒ ker	A
vedel krčmar pridržati. Pri vinu to tudi ni bilo	težko.	Ostala sta sama ter besedovala o najrazličnejših	A
konje v hlev. Gotard je vozil s parom in bil	težko	naložil. Tu jima govor ni tekel več o prejšnjem	A
Tam je sedel na klop in čakal.	Težko	je sopel, a vendar še vsak trenutek pridrževal	A
vsem Zagorju; vam cvete še mnogo gospodičen!	Težko	se poslavljam od vas, če dovolite; toda videli	A
preobilimi jedili, da dela prebavljanje marsikomu	težko	glavo, kateri ne ohladi vročine nobeno vino	A
možu strela iz jasnega neba. Zgrudi se in pade	težko	na tla.Samorad opazuje z vražjo slastjo grozno	A
plavajoč, toda zlato v njiju žepih je tolikanj	težko,	da ju potegne v blato na dnu morja.Zlato je	A
sta bila kokoš, ki nosi jajca dan za dnevom.	Težko	se koplješ iz svojega dolga.« »Prizanesite,	A
mu zlato žezlo v desnico im mu dene na glavo	težko	kraljevsko krono; potem mu migne, naj sede na	A
Premisli torej in odloči! Pojde pa	težko	brez greha in hudodelstva.« »Ustopam vam vse	A
ne motite me v povesti! Star človek sem in	težko	mi je najti pretrgano nit svojih misli; še teže	A
esničarjih, kar jim oponašajo levičarji. Oseba se pa	težko	loči od načela, za katerim teži oseba; zato	A
da sem jih prehitel v tako važni iznajdbi, in	težko	prikrivani strah raznih politikov, da utegnejo	A
uprava vam je bila vsemogočna, neumrjoča, in	težko	bi bil pri vas ušel kazni tisti, kdor bi trdil	A
povzamem povest. Po nagli smrti očetovi se je	težko	breme velikega gospodarstva naložilo na rame	A
in varuha nisem mogel zasnuti redne misli.	Težko	sem čakal določene ure, ko se popeljem na posete	A
nizkim, tesnim obzorjem? Sploh se Slovenec	težko	otrese starih spon priljubljene navade in splošne	A
ne morem ostaviti otroka. Že zdaj sem ga prav	težko	uspala, ko ste ga zbudili z ropotom.Ves nemiren	A
ko je zabadava odprla tri zaklenjene hiše. »	Težko	je v ponedeljek opoldne,« je rekla, »dobiti	A
stikala po shrambi in da je odnesla nad dve kili	težko	grebo presnega masla, ne da bi koga vprašala	A
je z občo postavo in s posameznim človekom.	Težko	že pričakujem, kako bom pravne stvari vtikal	A
glede njene lahke hoje nisem nikoli dvomil in da	težko	pričakujem prilike, ko jo bom smel iskreno pohvaliti	A
Lahih. . / . / stran 96 . / Marsikaj je bilo	težko	verjeti, vendar sem vse verjel, kar je povedal	A
Vstal sem drugo jutro nespočit in nesposoben za	težko	delo.Vidno sem hujšal; drugi so rekli, da od	A
jame, rupe in korita na tako visokih planinah s	težko	železno rudo in zakaj sta ruda in trdi kameni	A
prav zdaj prišel, a slovo od vas nam je tako	težko.	Odpovedal bom voz z naročilom, naj se voznik	A
ženina, se mudi v dolino. Bolehna mati, ki	težko	hodi, pa odlaga nujni odhod ter pravi, da sonce	A
katero pred viharjem varuje na nji razloženo	težko	kamenje.V varnem zavetju smo, vendar strahoma	A
sir, ki se drago prodaja, dočim se bohinjski	težko	spravi v denar. Vsega tega naši očaki niso videli	A
kadar zopet opisuje svojo hojo na Triglav. Prav	težko	mi je bilo ravnokar poslušati, kako je prestopil	A
sem zgrešil pravo smer, in naj uvažuje, da je	težko	na neznanem polju pogoditi pravo pot izmed toliko	A
sta živalima, sama pa sedla v senco. Oče je	težko	dihal, lotevala se ga je že naduha, Lovrač pa	A
Kolikor bomo mogli, bomo dali.	Težko	boš spočetka shajal, sam boš za vse, ti bo pa	A
pridejo skrbi. Na Boga se spomni, ne bo ti	težko,	« je jecljal. Rad bi bil izrekel kopico voščil	A
srečno!« ‒ Poljanec se je hitro poslovil, tako	težko	mu je bilo. Zvečer so Poljančevi molili vse	A
kupčijo in jo sklenila: »Velja!« Gontar je segel v	težko	Lovračevo roko in jo dolgo držal v svoji. »Kdaj	A
je velel Lovrač. Macafur ni več dregal vanj.	Težko	mu je bilo in že žal, da mu je razodel. Vozila	A
Saj tako vem, da bi dočakala le gorje. Že to	težko	prenašam.Če bi bil ti drugačen, ne bi bilo tega	A
»Nikoli!« je zategnil Lovrač.	Težko	mu je bilo pri srcu in odmaknil je oči od njenih	A
pešalo srce. Začela je otekati ‒ in sama je že	težko	čakala rešitve.V mračni tišini je tiho in kot	A
obupna, toda iskrena molitev. Lovraču je bilo	težko,	lovil se je in ni vedel, kako naj začne, da	A
oder, deske pokrili z rjuhami in v nerodno,	težko	rakev položili mater.Oba dni je bila družina	A
dolino, na kmetije po obronkih in tuhtal.	Težko	je čakal pogreba, zdelo se mu je, da mu bo potem	A
znankah in naletela tudi na Matevža. »Matevž,	težko	ga bom prenašala!« »Pridem in se pomeniva,«	A
ji je, da vidi pred seboj Lovrača mrtvega.	Težko	in mišičasto telo je zleknjeno po tleh, okrog	A
čutila z njim in ga ljubila. Oboje se mu je zdelo	težko.	Za prvo sploh ni imel moči; da bi dosegel drugo	A
Zgrda bom moral, že vidim.	Težko	se bom odločil, pa se bom moral. Precej v začetku	A
Gledal sem jo in se ji čudil, čutil pa njeno	težko,	mehko roko. »Samega sebe pokopavaš, če misliš	A
misli!« Njene besede so mi zvenele v ušesih in	težko	udarjale na srce.Trepetal sem, oči pa nisem	A
zaslužila!« sem zrojil. . / . / stran 137 . /	Težko	je šla z menoj, ali šla je vendarle.Vso pot	A
pojdimo v božjem imenu!« je šepnil Lovrač in	težko	prestopil prag.Zdelo se mu je, kot bi nekaj	A
vejo. Začutil je na rokah verigo, mrzlo in	težko,	ki se mu je ovijala ob členkih.Pretegnil je	A
odlomastil k Lovračevim in jim podajal svojo	težko	roko. »Kaj hočemo, je že tako.	A
poznal Bogataja. Siromak, v mrežo te je ujel,	težko	se boš izmotal.No, sedaj še ta.	A
jezno pljunil, ni pa delavca spodil, ker bi	težko	dobil drugega.Še te je moral najeti prav iz	A
menoj, če je že tako!« je jecljal pod odejo in	težko	dihal.Zazdelo se mu je, da so se mu dolžniki	A
prikliče smrt. . / . / stran 78 . / »Premočan je,	težko	jo bo izvozil,« je razlagal Kožuh. »Suhih ljudi	A
« se je jezil najemnik, ki mu je pomagal. »	Težko	bo!«Bogataj je pokazal železno skrinjico, izpod	A
bolele, bolelo pa jo je tudi spoznanje, kako	težko	bo še plačati obresti, kaj šele petnajst tisočakov	A
kot bi bil neznansko domač in kot da so vsi	težko	čakali nanj. »Vroče, vroče!« se je muzal Bajželj	A
je le za trenutek pogledala na mater, ki je	težko	sopla, ali na očeta, ki si je grizel ustnice	A
skoraj opotekla v hišo. . / . / stran 114 . / »	Težko	je sedaj za denar!« je zamomljal Bogataj, si	A
denarja!« Obmolknil je in povesil glavo; Neža je	težko	zasopla in si z rokami zakrila obraz.Sedaj je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani