težko (2.201-2.300)

naglo in nepotrpežljivo. »Delo ne bo posebno	težko,	« reče Tonček in obriše z rokavom pot s čela	A
po groznih, očrnjenih obrazih. Tudi Groga je	težko	sopel; pa ni bil utrujen; strast ga je tako	A
oni izgubili v gošči, in potem spel se kvišku;	težko	je sopel. Torej res čaka Polonica onega!	A
pol nekdanje stvarnosti, pol nove poprave.	Težko	je nam, baš težko, ogniti se zapeljivi skušnjavi	A
stvarnosti, pol nove poprave. Težko je nam, baš	težko,	ogniti se zapeljivi skušnjavi, raz snovati tu	A
zdelo v tem resnico povedati in, dasi mu je bilo	težko	lagati se, zdelo se mu je vendar v tem hipu	A
v mislih, katerega je danes naprvo spoznala?	Težko	da!Iz obrazov, iz oči se da človeškemu rodu	A
Župan Stremenček obmolkne.	Težko	mu je bilo od reči, pa moralo se je. »Jaz bi	A
ali pa od papeža. ‒« Res je bilo Stremenčku	težko	takega častilca razžaliti, ali vendar je stal	A
je tega, sedem, osem let! In tudi danes sem	težko	prišel.Daleč je od moje fare do sem, daleč,	A
. / »Kar se mene tiče, vsega tega ne bodem	težko	pogrešal, ker ... « »Nu, bode že kako, malo potrpežljivosti	A
Ali me ne morete predstaviti ji?« »	Težko,	ne verjamem, da bi mogla govoriti z vami.Vsekakor	A
Cilja sta ravno odšli v vinograde paberkovat,	težko	da bi se bili že vrnili.In to je bil ženski	A
da le videli niso, da je pri meni bila!« S	težko	cajno starka prisopiha.Svoje breme postavi na	A
tema dvema ženinoma voliti ni nobeni materi	težko.	A da bi le tudi deklice tako pametno mislile	A
Kar si devetkrat premislil, desetič stori.	Težko	ti bode sicer verovati, kar boš slišal, težko	A
Težko ti bode sicer verovati, kar boš slišal,	težko	ravnati se po starčevem svetu, ki sad mladostnega	A
dovolj držal. To je napaka, ali človek se je	težko	odvadi, kadar mu je prigojena.« »Zbogom!« reče	A
Ali nobenega glasu ni mogla od sebe dati.	Težko	je stopala, počasi; a z vso energijo se je držala	A
cmakaje izpuhaval, kakor bi bil zakrpan meh, ki	težko	sapo lovi. Tako premišljujoč vse novice, ki	A
kratko večerno molitev, pa zaspati ni mogel,	težko	ga je stalo misliti nocoj na milo svojo staro	A
si res v srečo štejem, da sem jaz, ki sem se	težko	in nerad pripravil in vdal v to usodo, vsaj	A
vdal sem se v ta pogovor in sem ji rekel: »Pač	težko,	da bi uganili, kaj mi je ravno po glavi rojilo	A
post dolgo trpí; marsikak mlad junak, ki je	težko	čakal tistega dne, ki mu bode izvoljeno nevesto	A
naš Obrščan Francelj Dražarjev vse postne dni	težko	čakal tistega pražnjega delavnika, vélikega	A
rilec je čez mojo glavo naprej molel, takole!	Težko	sem nosil, grozno so me slabosti obhajale pa	A
njim. Dasiravno je človeška natura taka, da se	težko	ločimo od kraja, kjer veselje prebiva, primorani	A
He, he, he!« »Povedal sem ti že, da te	težko	vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od	A
dene, malo prepira med dvema, ki se ne vidita	težko,	to je ravno tako kakor kakova majhna bolezen	A
Slišal sem nekaj besedi v njunem pogovoru, pač	težko	bi bilo, da bi se motil,« odgovori Marijan.	A
Pred dvema letoma sem eno jaz sam ubil. Ni jih	težko	zalesti, ker so večidel mladiči, ki se v dolino	A
mu velik filozof zdi tovorni osel, ki s svojo	težko	krošnjo potrpljivo kobacá čez brv in se za težko	A
težko krošnjo potrpljivo kobacá čez brv in se za	težko	palico, katera mu udriha krotovice napošev po	A
da so ženske mehkejšega čuta in da ni posebno	težko	pripraviti jih do grenke kapljice, ki, znamenje	A
da Marijana ne bi bilo le-sem, vendar ga je	težko	čakal, ker si ni mogel misliti, kako se bosta	A
in dirjal je, kar so ga mogle noge nositi.	Težko	je stari Dolef sklical Krivca in Krivčevko iz	A
bil lakomnež. Koj je sprevidel, da ne bi bilo	težko	Strugovo premoženje priženiti.On je bil lepe	A
malopridnež naredil, zgodi se v naši deželi	težko	še kdaj.Pregovarjal je mojo mater, da bi se	A
spomin te ali one reči čutila zbuja, katera	težko	kroti.Tu pak je naenkrat obmolknil, nekaj časa	A
ustrezal sem ji! Kmalu sem videl, da me ljudje	težko	gledajo, pri katerih sem bil.Zapazivši to, nisem	A
Pa ne, to bi bilo nemožato! »Ne bilo bi mi	težko	skazati vam, gospod sodnik, da me po krivem	A
zgodilo, in grenke solze so ji nekoliko olajšale	težko	srce. Kmalu potem je oddrdrala grajska kočija	A
si je: človek, ki je drugemu hvaležen in se	težko	od njega loči tačas, ko ga od sebe pahne, tak	A
moliti, ropotati in regljati, da je bilo groza.	Težko	je bilo Martinku Krjavlja toliko utolažiti,	A
Sin!	Težko	mi je ‒ zapisati besedo, pa hočem jo.Tvoja mati	A
strasti, zlasti po zadnjih skušnjah to ni bilo	težko.	Da, celo neko veselje je naposled imel, ko mu	A
Pa kam čem iti? Zares, to mi je	težko.	Tukaj sem ljudem in kraju vajen, drugod se ne	A
ničesar. Vedela je vendar, koliko je sinu	težko	pri srcu, kako ga mora to peči, in v srce se	A
kakih osemnajst let star, ki je nesel oprtav	težko	vrečo na hrbtu, ne posebno zanimiv za nas, ker	A
rokodelstvu in obrtniji pošten berač, bil bi	težko	s svojo zunanjo obliko koga mojih častitih bralcev	A
črno prisego,’ reče tvoja mati, �si mi je	težko	stalo.In zdaj bi rad še zadnjo?	A
zgrudi na tla, kri ga oblije. Besedo mu je zaprlo	težko	poleno, ki je priletelo od skladovnice s tnala	A
mignil, v snegu po dolgem, na prsih mu je tiščalo	težko,	železno koleno rebra v tla in krepka pest mu	A
tistemu levu ali ‒ kdo vraga.« Medtem je Sova	težko	stokal pod sinom.Zadnja ura mu je bila pred	A
zmerom dejal, da ne bo nič resnice, rekel sem,	težko,	če bo kaj.Pa ljudje hoté zmerom več vedeti.	A
tramove in strehe in nakopičeno bogatijo Sovovo.	Težko	je bilo kmete vdrugič pripraviti, da so šli	A
drugega odgovora krojač ne dobi, kakor da Domen	težko	zasopne.Gotovo ga ni niti poznal niti vedel	A
sem se tem rajši na pot do vas in sem še celo	težko	nosila ‒ dekle nisem hotela za odnašanje s seboj	A
nisem hotela za odnašanje s seboj jemati ‒ skoro	težko,	dasi je malo.« Lisec še ni mogel braniti.	A
prositi,« pravi starka v tonu, o katerem je bilo	težko	reči, ali je šaljiv ali resen. »Zakaj?« pravi	A
gostoljubja zahteval. Proti temu se je bilo	težko	ustavljati, sosebno tako mehkemu in dobremu	A
nadstropju sama na zofi in brez dela. Podpirala je	težko	glavo v dlan in zrla srpo predse.Tenki zastori	A
hočete, mojega ‚prijatelja’ in mojo ‒ ljubo (	težko	mi je šlo to skozi zobe), kajti, verjemite mi	A
ogibati se nje in vseh v gradu, čeprav bode to	težko.	Zdelo se mu je, da so mu stanovanje nalašč zaradi	A
danes ali jutri povedano biti, dostavi: »In prav	težko	mi bode zapustiti jutri ta kraj.« »Zakaj zapustiti	A
tu pomagati mogel, dr. Zobru, dasi se je jako	težko	odločil. K njemu je prišel v mraku.	A
ste me malo blamirali, torej vidite, da bodem	težko	pomagal in da imam stališče, ki je jako neugodno	A
sedanjega imena ne jemljem rad na jezik in ga tudi	težko	čujem ‒ ona ve, kaj je storila, da je denarnega	A
Kasno je šel domov. Srce mu je bilo	težko,	vest ne lahka, zdelo se mu je, da iz tega vsega	A
zahvalil se za gostoljubnost. Poslednje mu je šlo	težko	z jezika, ker imel je težečo zavest, da jo je	A
dela za celo leto. »Tedaj pozabimo, lahko ali	težko;	tebi pa, draga devojka, daj bog tisoč sreč,	A
postajo, katera sedaj pride. Stari vzdigne	težko	glavo in pravi: »Vino me je že vdrugič premagalo	A
nazaj prišel in skrbno zapahnil vrata. »Ali je	težko;	čakaj, da na glavo denem.Vpiti pa ni treba tako	A
vzame deklica pismo in ga nekako hlastno odpre.	Težko	je povedati, kaj pomeni zadovoljnost na bralkinem	A
brat, Bog ti daj srečo! . / . / stran 70 . /	Težko	da bi me kdaj videl. II Tone Abranek je bil	A
razumel. Kar so nadalje vpili čezenj, to je bilo	težko	ločiti, kajti videl je zastavne mlade in stare	A
Hej, tvoj jezik sam mi priča, da me sovražiš.	Težko	se ti je izgovorila beseda mljubiml, zato ker	A
zraku in priletela spečemu junaku prek glave,	težko,	smrtno.Kri se je pocedila, junak na tleh je	A
rami pak je nosil na dolgem toporišču nasajeno	težko	sekiro.Začrneli obraz in svetle oči so ti kazale	A
vidro in železen obroč s tremi ostrimi žeblji.	Težko	bi bil današnji dan človek spoznal to okorno	A
Morda je moža pričakovala?	Težko,	zakaj znano je bilo vsem, celo služabnikom,	A
služabnikom, da se ne zmeni veliko zanj. Ali	težko	je človeku videti v srce, zato ni nobeden mogel	A
razširja hudobija od stopinje do stopinje in	težko	se je vrniti človeku zopet na pravo pot, potem	A
pomaknili. Lahko se da misliti, kako je bilo Rojarju	težko	pri srcu, ko je za gotovo vedel, da se nahaja	A
gledat, kaj krik in vik pomenja. Pač bi bil	težko	kdo drug utolažil razjarjeno množico.Na njegovo	A
pa povedite, kaj bi vendar radi?« Sumerek je	težko	zakrivil nevoljo.Moško je uprl oči v glavarjev	A
da pride kdo naših pradedov z onega sveta,	težko	bi spoznal spremenjenih vnukov in lastne svoje	A
In kako da nabiraš tí? Sicer sam res	težko	grem v teh časih z doma; saj veš, Turki nas	A
očesu ušel iz Celja?« vpraša gospodar. »Le	težko,	noč mi je pomogla.In ko bi ne bilo šlo za cesarja	A
drugačni nevarnosti; jaz ga tudi ne mislim, dasi se	težko	ločim od doma,« rekel je naposled Marko. Kmalu	A
samemu stricu bridka srd in jeza. Ne bi bilo	težko	Petru dečka spraviti s sveta, tudi greha se	A
prijatelja ne sovražnika, ker je že dvakrat ponoči	težko	ušel smrtni nevarnosti.Na mestu pa je bilo zopet	A
Janez Mačerol z malim krdelom neustrahljivih mož	težko	težko branil to stran ‒ ko Bog pošlje za zdaj	A
Mačerol z malim krdelom neustrahljivih mož težko	težko	branil to stran ‒ ko Bog pošlje za zdaj drugega	A
ranjena tovariša, ležeča z razbito glavo pod dolgo	težko	lestvo, mislé, da so jih zasačili deželjani	A
bil na zidu in čez zid, napravil je s svojo	težko	roko pot pajdašem in zdajci se je krik grozovito	A
mogočno, trdno kloštrsko poslopje. Ne bilo bi	težko	braniti dobro sezidanega obzidja, ko bi bilo	A
kakor je cigan vedel ‒ Jurij Kozjak. Ni bilo	težko	braniti Turkom vhod pri podzemeljskem žlebu	A
Tukaj bi bili mogli le na skrivnem noter priti;	težko	pa je bilo braniti se Turkom drugod z zida.	A
tolmačil med njima, kar je bilo potreba. Ni bilo	težko	priti zdaj iz kloštra.Jurij Kozjak ‒ prejšnji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani