In primaknivši stol k mizi, nadaljuje baron: »Tako, sedaj zapaliva smotke, tu so, in potem vam razodenem namen svojega pohoda.« Rakec je sedel počasi na drugi konec mize, v velikem neredu obložene s starimi, težko da mnogo čitanimi knjigami, novih ni kupoval doktor, nožiči in kleščami, katerih namen je bil očividen, kajti zraven njih med žeblji in drugo drobnjavo je ležalo še nekaj zob, katere je bil Rakec dopoldne bolniku izdrl, pa pozabil jih odstraniti ali pa nalašč tam pustil, da bi pokazal vsakemu novoprišlemu pacientu, kako ima vsakovrstno prakso. »Ali jih bodete hranili za muzej?« ‒ vpraša Gernau.