težko (1.901-2.000)

srcu, kot bi tičal v hladnem grobu in bi se pod	težko	prstjo ne mogel niti ganiti.Zatorej potrebujem	A
»O najboljšem še nisem govoril!	Težko	pa je govoriti, če človeku vsak hip v besedo	A
ti bo tedaj odkrilo, kar je ležalo temno in	težko	nad menoj! Ležalo ves čas, kar sva ga skupaj	A
že dolgo bori z denarnimi nadlogami in mnogo	težko	hi poteko mora prenašati ta stavba.Da niso nekateri	A
okus ima te ženska! Zato odgovori hladnokrvno: »	Težko	je soditi, gospodična.A recimo: Tomaž Buckle	A
sedeli! V srcih vseh je živel današnji dan in s	težko	dušo so ga pričakovali vse leto.Danes pa so	A
pritrjuje Ernest in beseda mu prihaja tako	težko	iz grla, kakor bi ga nekaj dušilo.»Saj ni nič	A
položil čez tla. Na ta rep položi Bogomir Lesovéj	težko	svojo nogo.Zver potisne od bolečine nepopisen	A
Koliko sem zapravil zavoljo tebe denarja,	težko	pridobljenega denarja!In kaj si zdaj?	A
zavre mu pamet in učakali bomo, da pozabi na	težko	butaro menic in da požre Vida Lesovéja groše	A
se modro! Ženitev je loterija, v kateri se	težko	kaj dobi!Navadni nespametneži z njo vse zaigrajo	A
starimi zobmi. Tedaj je pa živinče hipno dvignilo	težko	svojo glavo, pričelo po zraku vohati in končno	A
veseljem spravila nego poprej v trudu dolgih let	težko	prisluženi denar!Delničarji so se množili kakor	A
kriči baron radostno. »Da bi vi znali, kako	težko	smo vas pričakovali, na kolenih bi nas prosili	A
vidim! Baron Krušič ni lagal, prav res, prav	težko	smo vas pričakovali. Ali vi ste hoteli pete	A
vendar, sicer mi je zblazneti!« Na mizo nasloni	težko	glavo in globoko vzdihuje. Malcu pa se je srce	A
življenja še, rad govoril z njim. Bolnik, ki tako	težko,	tako bridko težko umira!« »V Soteski je!«	A
z njim. Bolnik, ki tako težko, tako bridko	težko	umira!« »V Soteski je!«	A
»Pravili ste mi to nekdaj!« Kako	težko	je izrekla te besede! »Čemu bi se vam hlinil	A
njo pa se ziblje tu in tam črn vran, počasi,	težko	in trudno pluje s perutmi, kakor bi hotel zdaj	A
dragi, hočem se zateči. Morda se mi olajša srca	težko	breme, če se Ti izpovem kako je bilo! Povestnica	A
starodavno obleko in v obilo čipk, da si le	težko	opazil dobrovoljni njen obrazek, ki ji je tičal	A
spregovoril: »Svetlost, že dolgo mi leži na srcu	težko,	silno breme.In le vaša izborna prijaznost in	A
Tudi se mi zdi, da je nekoliko južno vreme!« Le	težko	je prikrival malicioznost v svojem glasu, tako	A
nesla svoje sovraštvo!« Na roko si nasloni	težko	glavo. »Ali grof Milan je potem pozabil	A
»In jaz sem Zora! Ali vaju sem	težko	pričakovala!« Stopile so iz svetišča	A
stopila sem na plan. Cerkovnik, ki je že	težko	čakal, planil je k cerkvenim vratom ter jih	A
drugo pa krotiti samega sebe. Pišem namreč	težko,	okorno in počasi, kakor se orje zemlja, če se	A
Jaz pa sem se v dneh, ko je vzdigovala roka	težko	kladivo nad naklom, priučil tudi peresu.Takrat	A
poravnal z rodbino poškodovanega ter ji založil	težko	odškodnino, glavarju pa izdatno odkupnino.Take	A
se mi je takrat prvič odkrilo, da oče občuti	težko	breme svoje starosti in da je določil mene za	A
napravil novo domačijo; gotovo je delal pridno in	težko,	ker je moral prekopati dosti sveta.Postavil	A
življenje. Odgovorila je: »V hribih smo in	težko	živimo.Nič ne rečem, oče je dober in lepo počne	A
odrasli in prvi delavci pri hiši v Poljanah bi	težko	dobil dvajsetletnega mladiča, ki bi se svojemu	A
»Švedi so tudi imeli tako grdo navado.«	Težko	svojo mušketo je naslonil na zid pri oknu in	A
Ti pa si zavpil: ‚Glej, Lukež, kako veliko in	težko	zlato verigo ima okrog vrata!’No, pa mu je nekdo	A
meni in izplačam ti ga, ko se ozdraviš!« Kako	težko	mu je šla ta beseda iz ust! Gotovo ga je silno	A
videl v tem trenutku, ko toliko trpim in ko tako	težko	umiram.Vse je pokončal: moža, Agato in mene	A
Zaroko je lahko dogovoriti, razrešiti jo je pa	težko,	posebno če je sklenjena v tako imenitni hiši	A
moram odkriti vse. . / . / stran 93 . / Da bom	težko	umrl, bi ti tako opazil, in naj sem ti prikrival	A
In to življenje mi sedi sedaj na tilniku, da	težko	umiram.Verjemi mi, da težko umiram!«	A
na tilniku, da težko umiram. Verjemi mi, da	težko	umiram!« Nekoliko se je oddahnil, izpil nekaj	A
Jenikovu 1645 . / . / stran 96 . / pod kirasom	težko	mošnjo.Bil je človek, starejši od naju, sam	A
polomljenim vozom, svoj samokres na nas ter Lukeža	težko	ranil.Da sva s Schwarzkoblerjem strelca takoj	A
stari oče v ta namen moril in kradel po svetu.«	Težko	je izpregovoril te besede.Ko si je nekoliko	A
svojega Učenika. Felicijanov vnuk je pustil očetu	težko	knjigo, da bi si dal iz nje brati, kadar bi	A
približevati smrtni stiski. Govorica mu je tekla	težko	in postal je sam sebi v največjo nadlego.Meni	A
pa je že gostolela v naši govorici ‒ najprej	težko,	okorno in z vmešavanjem nemških besed, da smo	A
očetom!« »Vem, vem,« je hitela, »ali vendar je	težko.	« Čez nekaj časa je vprašala: »Ali imaš še facoletelj	A
imeli v hipu na tleh; tepli so ga in ga suvali s	težko	okovanimi čevlji.Ubili bi ga bili, da nisva	A
k meni. Pogledal je proti nebu in beseda je	težko	prihajala iz njega. »Čakaj no, da ti povem!	A
črnikalca. Ko je pil, je upiral svoja Silno	težko	prašanje mi je stavil milostni Joannes Franciscus	A
jo vzel v svoje naročje, z drugo pa je držal	težko	verigo ob njeni nogi.Nato jo je odnesel lastnoročno	A
predse v desko, prav kakor bi se čudila nad	težko	verigo, ki je ležala na ti deski ter vezala	A
prostoru je ta nečedni človek vlekel svoj tovor in	težko	je moral vleči, ker si je tu in tam z rdečim	A
jaz ob bregu, prav kot bi imel na vsaki nogi	težko	železje, in z mesta se niti premakniti nisem	A
glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal	težko	pastirsko palico. Pričel je govoriti in glas	A
hlepe po krvi nedolžnega, in zato boste dajali	težko	odgovornost ob smrtni uri!« Že so padale vrste	A
rajši imeti ne more.« Čez nekaj časa: »Jurij	težko	hodi.‒ Izidor, pusti ga malo na konja.«	A
katerim je zapovedoval gospod princ Eugenius.	Težko	mi je bilo živeti in skoraj vsekdar je bilo	A
vzglavju obrnil na levo, je bila tudi moja obveza	težko	krvava. Tedaj sem se spomnil, da sem obležal	A
hitro zapustila ta želja, ker vojščak, ki leži	težko	ranjen sredi bojne poljane, ravno tako nerad	A
sadov. . / . / stran 209 . / Mogoče, da je	težko	umreti ‒ moja vera to ni! ali toliko zapišem	A
preteklost: pred mano se vlečejo široke vrste	težko	oboroženih mož, vrsta šaržira na vrsto, ranjeni	A
posteljo, in če sem le malo zakašljal, malo	težko	zasopel iz prestreljenih prsi, je v temni noči	A
Khallan, prvi gospodar dveh kmetij na Visokem.	Težko	je namreč ležala Gospodova roka nad otroki in	A
hitro, strastno, znoj mu je lil po obrazu In	težko	je hropel pod strašno pezo.V luninem svitu se	A
je dalje, šibile so se mu noge in neizmerno	težko	se mu je dozdevalo breme ob rami.Imel je občutke	A
zaostal in preiskal našo zalogo, katero je nosil	težko	na hrbtu. »Tukaj se odpočijem!	A
izpregovoril je hipoma in obstal. »Preklicano je	težko,	in obramnice mi kar režejo v meso.Le hodite	A
« Globoko vzdihnivši, oprta Miha	težko	breme in polglasno zagodrnja, koliko lepše je	A
tleh star sluga, ki je nosil svojega gospoda	težko	puško. Lep človek je bil ta kanonik!	A
Naklestili so zelenih bukovih vej, na katerih so	težko	nosili težki plen današnje gonje.Bili so štirje	A
zalego; ali jelka stoji samotno in preklicano	težko	se bo zalezlo pod njo.Pa pravi mojster mora	A
tako da bi bilo podzamazano in začrnelo obleko	težko	zaslediti strastnega pristaša krive vere. mTi	A
Margareta!l je dejal, mmidva se morda ne vidiva več!	Težko	že nosiš breme in blizu je roka Gospodova, da	A
mZakaj se mu to ne dovoli?l Tedaj mi je že	težko	prihajalo srce, in ko sem vprašal angela, zakaj	A
zaspati, da bodemo čvrsti in trdni, ko napoči	težko	pričakovana lovska ura!« »Tudi po moji volji	A
praznik svetih apostolov ostal v naši hiši in prav	težko	je že čakal, da bi mu bil kdo dejal: mPrisedi	A
peščene njive in te slamnate strehe! Pravim,	težko	se človek loči od doma in nič ni vredna ta pogorska	A
obrnila oči k meni, kakor bi dejala: mGlej, kako	težko	se ločim od tebe!l Precèj časa še sem sedèl	A
tembolj razveselili tisti, ki so me čakali za	težko.	Po zeleni dolini dospem malone do vasi; kar udarijo	A
pognal, kar sem si bil prislužil tako krvavo	težko.	To je moja povest in drugega ne vem.	A
spanje. Kadar je vse čedno dognano, ko si se s	težko	pridobljenim plenom vrnil iz temnega loga, tedaj	A
ji, msaj veš, da je opravka dosti in da tudi	težko	lazim v grič.l Seve, pravega vzroka ji nisem	A
rada govorila o tem in ónem. Saj veš, kako je	težko,	če zgolj ženske gospodinjijo pri hiši!Rekla	A
Lenčika, in če me ne bodeš imela rada ‒ kar je	težko	zahtevati in česar tudi ne zahtevam ‒ videla	A
ne razsvetlí o pravem času, mislim si, bo se	težko	dobilo zdravilo proti taki bolezni. mPa kaj	A
gospodu Bogu ničesar dolžan, ko je že vendar tako	težko,	če je človek ljudem dolžan!l Poravnala sva tisto	A
se mati,« sem ji dejal. »Prav dobro vem, kako	težko	je cele dneve stati na verandi, preštevati žareče	A
odmahnjen préveč, čist blesáv. ‒Bolj ko′ ti,	težko	bi kdo bil zaostal! ‒Adijo rečem še in oddrdrim	A
če hočeš!« jo je pohvalil volkec. »Je tako	težko	malce ubogati?« »Nikakor, gospod Korenjak,«	A
mestece Višnja gora, ubogo in ponosno, je tačas	težko	živela vasica otožnih lesenih koč in z majhnimi	A
je prinesel medice. Ko je odšel, je Henrik	težko	razkladal Majnhalmu: »Ditrik se muči okoli gospodične	A
prigovarjali in ob njih trudno štorkljali s	težko	grčevko.Tu, tam je kdo tiho zaklel in si z rokami	A
ji je zmerom . / . / stran 53 . / delo tako	težko;	in da bo dobra sestra potlej zanj govorila pri	A
je pater Herand godrnjal. »Kakor otroku je	težko	odgovarjati tebi.« »Kajne, zdaj ti je vzelo	A
Ljubinu, sosedu in prijatelju izza mlada, je	težko	odreči, grajskim bi se pa tudi ne zameril rad	A
Planina, ves bled v obraz in trpeč, je mižal in	težko	dihal. »Saj je ne bo prebolel rane,« je tiho	A
pobožen človek; vsi ga imamo radi, čeprav ga le	težko	razumemo, ker ne govori dobro po naše.« Opat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani