težko (2.001-2.100)

»Dokaže naj!« »Ali bi bilo	težko,	če bi vedel, zakaj ste nas tisti večer dali	A
šegami.« »Gospoda pa so res še pogani!« je tisto	težko,	ki se je kuhalo v njem, udarilo iz patra Konrada	A
stali tu,« je dejala in z dolgimi koraki na	težko	stopala vštric njih. »O rožah in zdravilnih	A
če ne bi bila šla z menoj?« Urh je rdel in	težko	dihal, in samo Ema je opazila, kako grozeče	A
mreti, nak, te modrosti se ni mogel navaditi.	Težko	težko je čakal Živkine vrnitve.Laže bi mu bilo	A
nak, te modrosti se ni mogel navaditi. Težko	težko	je čakal Živkine vrnitve.Laže bi mu bilo, ko	A
opat rekel: »Bodi za pokoro! Naj se ve, da je	težko	bilo graditi dom dela, molitve in pokore.«	A
Živko po dobrih dveh tednih vendar vrnila, in	težko	je bilo reči, kje je veselje svidenja bilo večje	A
nevšečna mu je Urhova želja. »Tako mi je res	težko	govoriti o svatbi, preden ne bo spet popoln	A
kakor ste pravkar meni.« »Dejal bi, da ne bo	težko.	« »Res, z vami bo lahko, saj vam ne sme biti	A
Ostrovrharja, ki je nadušljivo rentačil na svojo	težko	sapo, ki mu je odnesla meč iz rok. »Moje vojskarje	A
namestnik, in varuh meje proti Ogrom. Zato je res	težko	in nejevoljno gledal, kako se čas trati in zamuja	A
voljo nekoliko čudaški človek; nesrečen je,	težko	živi.A veliko je že pisal tudi o modroslovju	A
prav do dna.« »Daleč je Dunaj, o Slabè, in	težko	težko ti je priti do samega cesarja.«	A
do dna.« »Daleč je Dunaj, o Slabè, in težko	težko	ti je priti do samega cesarja.« »Pa	A
le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že	težko	čaka. Gorak večer, ki je nastajal z	A
»E, lehko bomo nosili,« je Slabè slutil; »	težko	ti je kaj iztisniti iz kmeta, čeprav ve, da	A
dela grabil in vlačil le podse.« »Kmetu to	težko	dopoveš.Liže se gradu, boji se ga upirati se	A
pritekel pastirček. »Kača me je pičila,« je	težko	povedal. »Kakšna pa je bila?« se je	A
»Ali se nisem prenaglil?«	Težko	je čakal, da bi se oče in Tone že vrnila domov	A
božja stiška, pomagaj, če kolikaj moreš!« je	težko	požiral sline. »Glej, žejem sem, sam sebi se	A
spravljaš ob dobro ime.« Francè je potrt molčal in	težko	dihal. »Kaj meniš, da je Neža brez srca	A
na stari roki preplezale stezo. »Morda me že	težko	čakajo? O, da bi od včeraj le še kaj vina imeli	A
slišala, kakov človek je tale prebiti Sotečan ...	Težko	težko, da bi ga Slabè ukrivil ...In če ga ne užene	A
kakov človek je tale prebiti Sotečan ... Težko	težko,	da bi ga Slabè ukrivil ...In če ga ne užene, se	A
so se smejali, pa ne radi; smešilca svojega	težko	pridelanega vinčka niso več zadrževali.	A
opat, Sotečan je kragulj,« je star mož vedel; »	težko	se je vrani kljuvati s kraguljem.«	A
strah, tudi Pljuskarico je oblila groza, obe sta	težko	čakali patra Tončka. Matevžek ni več	A
tiho in brez hrupa opravimo, pa bo,« je Trlep	težko	in le kakor odsekano povedal svojo misel.	A
ganila, da je tudi sam zaihtel in naposled le	težko	spregovoril za slovo. »Kar umre v pokoršči	A
ta je dejal, da ga bomo še pili. Ta menda	težko	še kdaj.Ali on, Ivan Zakotnik, je drugačen tič	A
blagodejno dremavico. Zaprtih oči so ležali in so	težko,	hropeče dihali; obrazi so jim bili mrliški,	A
tistega otroka mu je resnično žal, za ta greh bo	težko	dajal odgovor.‒ Ali je odpuščanje zanj?	A
»Saj ne znajo govoriti o svoji žalosti.	Težko	jim je pa morda bolj, kakor si mislim.« Tudi	A
morda bolj, kakor si mislim.« Tudi Trlep je	težko	čakal ubeglega sina.Precej mu hoče naprtiti	A
dvignil glavo in se oddehnil, kakor bi mu bilo	težko,	žuleče breme zdrsnilo z ramen.Pokojnejši pogled	A
za nekaj časa kam na rejo!« »Da, drugače boš	težko	prišel spet do prave sape!« Čudno se je zdelo	A
vredna, da se je človek obrnil za njo. Ampak	težko	si jo še dobil pri pravi volji, kajti postala	A
salaboljska baba?« je hropel Jože, ki jo je bil že	težko	pogrešal. »Kje si hodil, kje si bil ‒ kje si	A
Nikoli ni mislil, da mu bo poslavljanje tako	težko.	Šel je po polju, in klasje in cvetje se je sklanjalo	A
krepko pomagala na noge. »Pa sem mislil, da je	težko	biti dolžan posojilnici!O, če bi bil že prej	A
... « in že padajo debeli požirki, globoko in	težko.	Iz kota za mizo ga opazuje mlinarski pomočnik	A
blagajnik v plitvem obcestnem jarku, on pa bi s	težko	mošnjo dirjal po hosti naravnost v daljno dolino	A
žejen je hodil na delo. Sredi zamahljaja s	težko	rovnico so popustile krepke mišice, da je okorno	A
ga je začela opajati, z vso silo je poprijel	težko	rovnico in je kopal in udrihal, da se je skoraj	A
se bahato kopiči v visoke kopice. Kmet vozi	težko	naložene vozove in poje grgrajočo tujo pesem	A
zavlekla pod kap. V spanju je glasno smrčal in	težko	sanjal o svoji pasijonski poti, na kateri je	A
pomeknil na tilnik, glava mu je silila na prsi.	Težko	je dihal in na kratko, a žile so se mu debelile	A
je potegnil tesno k sebi in ji položil svojo	težko	roko okoli vitkega pasu.Nagonski odpor samosvoje	A
kesala, ji je bilo po tem pogovoru vendarle	težko	in tesno, ko je v nemir nih nočeh z žalostjo	A
in naglo odšel, opotekajoč se kakor bi nosil	težko,	bridko breme.‒	A
odevala mehka, bela lica, a razpuščeni lasje so ji	težko	padati preko okroglih ram po krepkih plečih	A
Morda se je žena res sramovala, ali pa je imela	težko	vest, ‒ odgovorila ni, kakor bi bila rada.	A
lahko tudi ob nedeljah v pisarno. Saj veš, kako	težko	sem ti dobil službo.« »Saj grem pa zdaj.«	A
čutil, kako se starost spenja po njem in mu	težko	seda na pleča. Zdelo se mu je, da se v mestu	A
krepostni Francè in ki bi ji mogla zadušiti	težko	vest. Vsa čista in umita se je zdela sama sebi	A
nikoli. V tej silni zavesti mu je bilo hudo in	težko,	da bi se bil rad skril na konec sveta z vsem	A
prešerni smeh? Počasi mi postaja pa vendarle	težko.	Kaj bo s teboj?«	A
doslej! . / . / stran 187 . / Saj vidiš, kako	težko	živiva. Draginja raste kar od jutra do večera	A
trgovskih poslih v Afriko. Kakor bi se bila	težko	predramila iz nemirnih sanj, je butnilo ob njo	A
tlačana, žival in priroda sta bili otožni ‒ vse je	težko	čakalo polajšanja. »Kaj bo?« so tlačani obupovali	A
bi ga bila dekla. Ali mati ga je zmogla res	težko.	Stara je in sitna, skrnina jo šiva že vso zimo	A
/ . / stran 15 . / Domišljava dekla, ki je	težko	čakala, da gospodinja stegne pete, in ki se	A
možiš, Liza?« jo je tiho vprašal. »Kaj pojdeš	težko	s Sel?« »Kdo me bo jemal, siroto, ko sem sama	A
Spala je ali dremala. Lice ji je žarelo,	težko,	nemirno je dihala.Tiho se je umaknil, skrb in	A
napak. »Svet visi kakor streha, z vozom bo	težko	do njih.« »Za prvega ti ne bo nič voziti tja	A
hitro,« se je opat smehljal. »In ilovnate so,	težko	jih bo ugnojiti.« »Ne bo treba,« se je spet	A
peči. Z rokami se je oprl ob klop in počasi,	težko	vstal. »Kaj torej véš o Turkih?« ga je opat	A
otel, prav gotovo jo bo otel,« je trdno upal.	Težko	ga je čakal, Judje niso težje čakali Mesije	A
krščansko bi bilo, plemenita gospa!« »Vendar	težko,	prečastiti!« se je veselo nasmehnila. Pater	A
zaman. Zardel je ob drugi misli in dejal: »Prav	težko	pa nemara ne bi bilo, krotiti vsaj valpta, da	A
še mlada?« »Za nekaj zim je mlajša od tebe,	težko	jo boš krotil.« Kopič je bil ves pokonci; najrajši	A
sok iz skrivnostnih rastlin. »Le sèm, kdor	težko	zaspi: zaužij ga samo kapljice tri in spal boš	A
»E, kaj!« se je Kopič prikupoval. »Saj ni	težko,	kar dajva!« Po cesti je pritekel pastir, ki	A
bilo toliko.« . / . / stran 99 . / »Anti bosta	težko	prodala,« je vedel.»V ceno ne prodajajta, rajši	A
bila zadnja: ljudje že komaj dihajo.« »Vselej	težko	dihaš, preden ti je udariti ...«	A
zdaj je prilika, naščuvaj tlačane, ne bo ti	težko,	lačni so zemlje, udari po gradu, sicer te bo	A
»O, ponižati nas hočejo, ponižati!« »	Težko	je to reči kar tako,« se je branil, ker je vedel	A
ji ne bi kazalo iti. Preveliko družino ima,	težko	se preživlja.Pa tudi grad bi jo trdo prijel	A
bo vse udaril s cerkveno kaznijo in z uroki,	težko	se jih boste še kdaj oteli.« »Takale služba	A
lepo, si ne upam sprejeti.« »Zakaj ne?« je	težko	dihal.»Kdo vam brani?«	A
dopovejte mu, kako zoprn nam je vsak prepir in kako	težko	bi pogrešali kmetijo.« »Hočem,« je opat Urh	A
pa beseda, ki bi bila prava, se mu ni dala.	Težko	je dihal in jo molče gledal; šele čez čas je	A
ptica v precepu. Kakor žaba dežja ga Ančka čaka	težko,	vzel bi jo rajši danes ko jutri, pa oče nočejo	A
tipal še dalje. Janez je rdel do las, molčal in	težko	dihal. »Jaz bi se od sramu in jeze vdrl v zemljo	A
vendar počne z vami?« . / . / stran 18 . / »	Težko	bi ti dopovedal, kako strahuje vse, tudi malo	A
Karlu. Trlep je molče poslušal. Z mislimi ju je	težko	dohajal. Pamet mu je pravila, da Hrvatje segajo	A
nas sama ne prisili.« Trlep, ki že ves čas	težko	posluša prevroče besedičenje, se oddahne po	A
puhličasta je, malo in nerada rodi, dajatev z nje	težko	utrpevamo!« »Pa še ta nam ni v last, samo hlapčujemo	A
gledala predse in hropeče dihala, kakor bi kaj	težko	nosila. »Kaj oklevate?« se je Krajinčan ustrašil	A
blizu Štepičeve hiše. Srce mu je razbijalo,	težko,	zadihano je sopel, oči so mu božale Ančkino	A
Ančkino okence, noge so mu skoraj klecale pod	težko	velike ljubezni. Oprezno je pristopil in rahlo	A
njej zamolči, kaj je obljubil opat. Tako je	težko	sam nosil veliko srečo.Še pod okno se ji ni	A
sicer pa s Polono bival pri gospodu Semeniču. »	Težko	je čakati, ko mi um pravi, da bi se zdaj že	A
svojega očeta!« Gregor je molčal, pobešal oči in	težko	dihal, a naposled je spet ukazoval: »Pripravite	A
in večerjaj z menoj, potlej pa le urno domov,	težko	te že čakajo vsi.« »Pa ne, da se je zgodilo	A
Potlej so šli. In	težko	je bilo reči, kdo je bil bolj zadovoljen med	A
brž zatrobil z dolgim rogom. »Kakor bi nas že	težko	čakali v gradu,« je suličar dejal in svetlo	A
Človek bi ga žejen in lačen poslušal ves dan. In	težko	je reči, ali je lepše pel po svojih skladbah	A
upornikov in se namerilo v Stično. Saj menihov ne bo	težko	zmoči, samostan je bogat, plen bo velik ‒ tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani