težko (2.501-2.600)

advokati. Bogataj je molčal, strmel v tla in	težko	dihal. »Trd je, trd!« je zabolelo Nežo, ko ga	A
utrujena roparja krevsala v hrib. Obema je bilo	težko	in oba je morilo vprašanje, kaj bo z Agato.	A
da jo ima še zmerom rad. Sedla je k peči in	težko	dihala.Bogataj se je spravil za mizo in gnetel	A
Oba sta bila zgovorna kot že dolgo ne in pod	težko	okovanimi čevlji so se jima kar iskre kresale	A
ali po opravkih, je hodil s sklonjeno glavo,	težko	od samih misli, ki so ga vsak dan bolj mučile	A
slaba leta. Saj se še za denar, za gotovi denar	težko	kaj dobi, ker laški kupci vse pokupijo in ubogega	A
veselila nevihte, ki je pretila Rožni dolini.	Težko	in nemirno je pričakovala trenutka, ko si bo	A
je z veseljem ustregla Serajnikovi prošnji.	Težko	je namreč že čakala priložnosti, da bi bila	A
Almira ni našla nocoj miru.	Težko	je pričakovala polnoči.O polnoči pa se je ukradla	A
je prišlo Turkom v pest. Ves živež in hrano,	težko	prihranjeni denar in druge dragocenosti, ki	A
pokloniti svojemu gospodarju v Carigradu.« »	Težko	bo res, polastiti se lepe Zalike,« odvrne Tresoglav	A
dežja je bila takrat Drava visoko narastla.	Težko	je bilo priti preko globoke reke.V naglici so	A
Sedemnajsto poglavje	Težko	je Zalika pričakovala večera.O polnoči, si je	A
preskrbljeno. Vendar vesela je ženica kakor	težko	kdo po vsem Tihem dolu.Svojega sina pričakuje	A
Vendar zdaj, ko se bliža čas ‒ Breda, tako mi je	težko	pri srcu; Bog daj, da se vse srečno izide!«	A
sam, svoje težave. Kako lep, blag namen, kako	težko	ga doseči?Človek, naj si še toliko prizadeva	A
naj si še toliko prizadeva, naj ga vse hvali,	težko	je sam s sabo zadovoljen.. Prihajajo mu težka	A
častitih belih las, brez katerih si je bilo tudi	težko	misliti moža, kakor leva brez veličastne grive	A
vas, zato se lahko umeva. Priletna sva oba;	težko,	da učakava lepe bodočnosti, katere želiva našemu	A
svarite pred krivimi preroki, kateri bi pač	težko	kdaj utegnili zaiti v to tiho dolino. Svarite	A
malho od hiše do hiše. Oguljena, zamazana suknja	težko	da je bila pomerjena po njegovem životu; hlače	A
vrti in njive, polja in gozdi, vse njegovo!	Težko	je bilo z doma zaklicati delavca na njivi pri	A
je bilo bledo in čudno so se mu žarile oči.	Težko	je sopel in nemirno se mu je vzdigovala odeja	A
se nadejala, znana pesem; vendar govorite!« »	Težko	mi bode govorili, ker veste že vse naprej, kar	A
poskusili smo, ali sami ne moremo nič; še z vami bo	težko,	se bojim, strašno zvito je to nesrečno vprašanje	A
ženske, na kateri moški, to uganiti, menimo, ni	težko.	Toliko je gotovo, da si mladi Edvin ni nikdar	A
zvedrilo se je in polna luna sije na nebu.	Težko	že čakam, da bi videl vaše domovje, ki ga tetka	A
njem; Edvin je poznal vse njegove razmere in	težko	je pričakoval, da bi se mogel seznaniti z njim	A
svojim pragom in, kar te ne peče, ne pihaj!	Težko	je pasti tako prešerno čredico, ki tako rada	A
sprememba. Tudi manj ostrovidnemu očesu ni bilo	težko	spoznati, da se godi nekaj posebnega v njenem	A
bridkost, ki tare ubogo človeško srce. Kako	težko	je pričakovala Radovana, kako se je veselila	A
povedala bi mu iz oči v oči, naj bi ji bilo še tako	težko,	da ga ne ljubi, da ne more biti njegova. Radovan	A
trpko kakor opárnica! V takih časih je človeku	težko	tičati pod streho; pod milim nebom je treba	A
poleg svojega gospoda; časi je dvignil svojo	težko	glavo, pogledal ga s svojim umnim očesom ter	A
moja dela in ravnajte se po njih. In res,	težko	je bilo videti moža, govoriti z njim, da bi	A
njegovega srca. Najsurovejši človek se bode	težko	nespodobno vedel pred vzvišeno, sveto podobo	A
zdelo strašno dolgo, pride, vsa preplašena!	Težko	je bilo spraviti besedo iz nje.V njegovi sobi	A
Utrujen umolkne; mrzel pot mu je oblil čelo in	težko	sope.Čez nekaj časa spregleda; strmeče oči upira	A
težilo na svetu; in tudi, kar je imel na životu,	težko	da bi bilo mikalo razbojnika, ki preži za grmovjem	A
bodi len, tod po grmovju poišči; zajca bi pač	težko	dohajal, ali kaka miška bi se ti še dala ujeti	A
gospodo, malo da nisem bil sam gospod. Kajne,	težko	verjeti, ko me človek zdaj takega vidi?Kako	A
odvalil kamen od srca, ko je zagledal Záboja;	težko	ga je pričakoval, kaj, ko bi se zbudilo dekle	A
Vojak, ki stoji v temni noči samoten na straži,	težko	da je tako vesel, ko se mu bliža malo vojaško	A
kar ste mi storili, zato mi je tako hudo!« »	Težko	je izhajati z gosposkim svetom!« odgovori ji	A
tako! Vse vam moram povedati, bodi mi še tako	težko;	in res, vendar mi je težko sedaj, ko mi je začeti	A
bodi mi še tako težko; in res, vendar mi je	težko	sedaj, ko mi je začeti.« »Ako vam je težko,	A
težko sedaj, ko mi je začeti.« »Ako vam je	težko,	dajte, naj vam pomagam!Začniva, kakor se začenja	A
dolgo ni smela gledati vašega obličja.’ Ali	težko,	nemogoče bi mi bilo čakati tega zaželenega časa	A
obračam s svojo prošnjo. Pojte, vam ne bode	težko,	pojte ter pozvedite, kako je očetu; dobro poglejte	A
bil Záboj čudno spremenjen, tako da ga je bilo	težko	poznati.A ne samo obleka; obraz, pogled, glas	A
Radovanu je bilo videti, da ima še nekaj na srcu, a	težko	mu je bilo najti pravo besedo. »Oče, dovolite	A
Tukaj sem.	Težko	ste se me tako zgodaj nadejali; gotovo ne, da	A
bil na dolgu, vam in temu gospodu? Vi, gospod,	težko	da bi me še poznali, dasi ni dolgo, kar sva	A
je bil stari oče vesel, tako da je bilo res	težko	razsoditi, kateri je bolj pameten.In pri takem	A
ni se še videlo, da bi kdo prenašal čebele.	Težko	če ne je bil starega Jelenka, ki je pridno v	A
dolžan ostal. Le mirno pojdi domov, Somrak,	težko	te morebiti čakajo žena in otroci. Glej, sonce	A
med njimi; njih obleka je bila zanemarjena in	težko	da kateremu po životu umerjena.Vendar dobre	A
prebrisanega moža nič prav vesela; pametnim ljudem je	težko	prerokovati! Ali vse to, kar je bilo	A
in mnogokateri njegovih podložnih je že čutil	težko	roko njegovo.Razsrdi se: dva koraka in stal	A
Sramota!« Vse je molčalo;	težko	je bilo odgovarjati srditemu možu.Samo stari	A
edina skrb, edina misel mu je bila Rosana.	Težko	mu je bilo gledati bolno deklico tako ničemurno	A
tako privadil se je bil ljubeznivega otroka,	težko	mu je bilo misliti, kako bo mogel zanaprej živeti	A
preveč Rosani; milo se ji je storilo v srcu,	težko	se je premagala, da ni skočila k njemu, oklenila	A
več pred obličje. To zapoved sem spolnila,	težko	ali lahko, spolnila sem jo.Nikdar te ne bodem	A
večkrat v zadregi, ne vedoč, kako bi začel.	Težko	obloženi so se vračali gostje od pojedine domov	A
je vse mirno in varno, pobesi ušesa, položi	težko	glavo na stegnjeni prednji nogi, pomižikne še	A
ko vse nič ne pomaga, takrat pa butne s svojo	težko	glavo ubogo živalco tako, da kakor bi jo vrgel	A
Brez opravka pohaja po gozdu.	Težko	mu je slovo od ljubih krajev ‒ še težja mu bo	A
odbila, Metka ne misli še na spanje in pač ni	težko	prerokovati, da to noč ne zatisne očesa.Na oknu	A
malo klobuk premaknil, a videlo se mu je, kako	težko	mu je bilo to.Kakor smo ženske ‒ ravno ta sem	A
bratje, kar nas po zemlji hodi, popotni tovariši,	težko	obloženi; da je trpljenje naš del, katero tovarišem	A
vsi družini. Ko se pripase do naju, vzdigne	težko	glavo, stegne vrat s širokim jermenom okrog	A
Jagoda Deli za hrbtom, položi ji na ramo svojo	težko	glavo pa ovohuje jo prijazno, kolikor more taka	A
tolmačim in pomagam, kjer morem, četudi ji je	težko	ustreči.Večkrat me pokara, kakor pohvali; a	A
Zadnji čas, da se ločiva, brez pomude! Kratko,	težko	slovo: »Zbogom! Zvečer!«	A
bila ob njegovi smrti, in še zdaj bi mi bilo	težko	stopiti vanjo.Po pravici vam povem, da nimam	A
mojega spoštovanja. V vaših rokah, mladi mož ‒	težko	mi je, a moram naravnost govoriti ‒ je sreča	A
prijateljeve prošnje! Zorin prijatelju Kako	težko	sem pričakoval tvojih pisem!S kakim veseljem	A
doline bodo med nama, ko ti dojdejo te vrstice.	Težko	je, pravijo, zlasti mlademu človeku, ločiti	A
telesnih moči, zbral in združil sem jih, in vendar	težko	grem, neizrečeno težko. Dela, ne omaguj, ne	A
združil sem jih, in vendar težko grem, neizrečeno	težko.	Dela, ne omaguj, ne toži, saj veš, da mora biti	A
kratko, suho pokašljavanje že priča, da bode	težko	videl prihodnji sneg.Zvečer se hodi sprehajat	A
predolgo na zemlji, kjer si zdaj vendar sam;	težko	te čaka nevesta tvoja!Zbogom, zbogom!	A
najlepših in najblagodušnejših rožic. To pečevje se	težko	najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti	A
me more tako nemilo. Ali gledati mi je bilo	težko,	strašno težko.Pred očmi se mi je vlekla črna	A
nemilo. Ali gledati mi je bilo težko, strašno	težko.	Pred očmi se mi je vlekla črna megla, po kateri	A
Popuhnul je tihi vetar i odnesel Mari krunu...	Težko	sem čakal, ali se bo držal primorske besede	A
znanci in sosedje, ki so videli na svoje oči	težko	batino, s katero sem udrihal po kmetih, in so	A
samega peklenskega modrijana, ga seve ne stane	težko	odkrmiti prasca do štirih in petih centov tudi	A
»Kaj praviš - Segonja? To ime se	težko	zapomni in ni lepo, ali kaj zato.Poglavitna	A
in tremi stoletji se je životarilo tožno in	težko	v slovenski domovini.Divji Turčin jo je hodil	A
Abdulu je jela vojna presedati in ga skrbeti.	Težko	in brez sijajnih uspehov se je boril že z malim	A
je častiti in slaviti. Jaz bi nosil vesel to	težko	breme, ko bi dobil vsak dan le toliko kruha	A
brez skrbi snubi. Tak mož res najlaže nosi	težko	breme zakonskega stanu.Tudi doktor Prežir si	A
odljudno. Posebno ob grdem vremenu prebó se prav	težko	v ti samoti, ki je bolj podobna puščavi nego	A
oborožena z nožem ali s kako drugo zbodljivo in	težko	rečjo, ne prizanaša nikomur, niti bratu, ne	A
kokoši in ovco. Dobro, da goved ni bilo doma,	težko	da bi jim bil prizanesel.Ker je strahovito rjul	A
ošabna, človek se ji je kmalu zameril in ji	težko	ustregel.Rusu je prizadela veliko sitnosti in	A
To mi je že staro veselje. Ali vi bi	težko	uganili, česa iščem in kaj streljam.Jaz ne maram	A
zatrepetala ob tem spoznanju in je bolovala	težko	in dol go, vendar je ozdravela tudi po tej nesreči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani