In kako naj se krdelo pisateljev vzpne do višjega duševnega vznosa, ko nas baš vsestrankarstvo odeva z nizkim, tesnim obzorjem? Sploh se Slovenec težko otrese starih spon priljubljene navade in splošne slovenske pohlevnosti, liki moj prijatelj vodopivec, ki mu bohinjski sir več ne diši, odkar so mu odpravili smrad po kozjem mleku. Pomisliti je takisto, da smo do zdaj vse slovstvene proizvode presojali s stališča vzajemne krščanske ljubezni, pričakujoč, da se pisatelj brez karanja poboljša ‒ če ne na tem, pa na onem svetu.