nova beseda iz Slovenije
in si zakril obraz z rokama. Malki je bilo | težko | pri srcu; ni vedela, kako bi ga tolažila; sama | A |
stare, toda lepe in mehke; pred oknom je bilo | težko | rdeče zagrinjalo, tako da sem poleti napravil | A |
dobro in so imeli lepo pohištvo. Zdaj pa je | težko | hodil, po cele dni se ni vzdignil s stola in | A |
do ene. Tiho je bilo; stara dva sta dihala | težko | v spanju; on je časih zaječal, zamrmral, zamahnil | A |
očeta in mater sem si bil naložil na rame, to | težko | breme, ki bi se ga kdo drugi prestrašil.Ali | A |
odločil, da napišem svojo prošnjo. Nekoliko | težko | mi je bilo, kajti privadil sem se bil črkam | A |
grizel v rjuho od bolečine ... Postalo mi je | težko. | Megla se je zgostila okrog mene in legla mi je | A |
sem nohte v srajco na prsih in dihal sem zelo | težko; | v velikih presledkih in z naporom se je izvijala | A |
kratke minute, in takrat mi je bilo pusto in | težko. | Okno ni bilo več odprto; skozi steklo se je videlo | A |
glavo sklonjeno, kakor da bi ju tiščalo k tlom | težko | breme. Ti dnevi se mi niso zdeli dolgi; trajali | A |
Takrat mi je bilo za sekundo zelo neprijetno in | težko; | čutil sem se neokretnega in onemoglega; zaželel | A |
ustnicah ... Jaz ne morem ležati na postelji, pod | težko | odejo, zakopan v blazine. Vstal bom mlad, poln | A |
otroki, . / . / stran 15 . / drobna, razgreta, | težko | sopeča, ti je komaj dvanajst let. Radar ležeš | A |
njim in se je tresel od srda. ”Kakor je pijan, | težko | opravilo bo z njim!“ je pomislil.”In tako revišče | A |
dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob dlan. ” | Težko | se izmije kri!“ je mislil.”Zmerom še ostane | A |
več nanjo. Omamljeno je bilo njegovo srce, | težko | je ležal greh na njem, zmerom večji, izpremenil | A |
Na cesti je ubijal, ubijal je in ropal!“ | Težko | je padla Gorjančeva pest na Lukovo čelo.Stresel | A |
neprijazne besede, le da iz srca govoriš! In če ti je | težko, | pa mi samo roko daj in reci adijo ... en lep adijo | A |
Obadva sva molčala. In postalo mi je | težko | in dolgočasno; spomini so prihajali iz davnih | A |
da ne zaideš v zágate, iz katerih se je le | težko | še rešiti.Pri vsakem svojem koraku poslušaj | A |
spominjam tistih časov, postane mi pri srcu | težko | in pride mi jasno pred oči, kako je začel njihov | A |
radostni, srečni glasovi; nam pa je bilo vsem takó | težko, | da bi se najrajše jokali.Niti olja nismo imeli | A |
stiskalo in dušilo, kadar sem slišal naporno, | težko | dihanje materino ...Najhujše nam je bilo vsem | A |
morejo več dihati, da jih zrak duši in jim lega | težko | na prsi ...Oče in soseda sta jih prenesla naposled | A |
je ležal izraz silne utrujenosti. Dihali so | težko, | da se je skoro čutilo, s kakim naporom je prihajala | A |
ležal tiho in nepremično. Telo se mu je zdelo | težko | in nerodno, kakor bi ne bilo njegovo.Udje so | A |
ko se je nagnil dan, se je napravila mati na | težko | pot. Okoli glave si je ovila črn pajčolan, ogrnila | A |
zlomljene v stegnu in so se šibile; pusto in | težko | ji je bilo v glavi, oči niso videle razločno | A |
premočeni in so se prijemali čela, ruta je ležala | težko | na trudnem, upognjenem životu. ”Zdaj si miren | A |
je ležalo na prsih, kakor obroč okoli čela; | težko, | trudno spanje je bilo podobno omotici. Rano | A |
Našel je papirje in je položil na culo mrtvo | težko | glavo. ”In zdaj sedi k meni, Peter, in se | A |
Poslušaj, da ti ne bo dolgčas; dolga je še noč!“ ” | Težko | mi je pri srcu; on govorí in zdi se mi, da govorim | A |
Zatorej sem mislil: bodi tat in razbojnik. | Težko | je trpeti sramoto, če je človek nedolžen; lehko | A |
prečute noči, morda je bila bridkost, ki je ležala | težko | na mojem srcu ... truden sem bil in šel sem kakor | A |
je greh ... moja kletev leží v njegovem grobu ... | težko | leží na njem ...“ Hotela je poklekniti, vzdignila | A |
SPREMLJEVALEC Greh je ležal | težko | na moji duši, težji od samega sivega neba, ki | A |
zvonovi zvone ... Nežika vzdihne, takó globoko, | težko, | kakor bi se ji hotelo v prsih nekaj utrgati | A |
natihoma, kakor o umirajočem človeku, ki sope | težko | v sosedni izbi.Saj si ne upaš, da bi mi pogledal | A |
so bile razgaljene prsi... In zgrudil se je v | težko | spanje brez sanj. * Ob tistem času | A |
Franc, da prihajamo; ali sveti večer je in | težko | bi nam bilo brez tebe.Prinesli smo ti potice | A |
ti potice in vina, nato pa skuhamo čaja...« » | Težko | sem vas čakal, ali vedel sem, da pridete. Pozdravlje | A |
nato v velikih, mokrih kosmih, ki so se tiho in | težko | spuščali v luže. Marka je zeblo. | A |
zakotalilo drobno kamenje po stezi nizdol. ”Ali | težko | hodiš?“ ”Kako bi ne hodil težko... jaz ...“ | A |
”Ali težko hodiš?“ ”Kako bi ne hodil | težko... | jaz ...“ Molče sta šla dalje, vse do mesta | A |
poveličanje, ne ponižanje? Družbi je sitno in | težko | ob jecljavcu; pa če bi se jecljavec krohotoma | A |
sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo | težko | naložen voz.Imel je par lepo rejenih, močnih | A |
par lepo rejenih, močnih konj, ki sta vlekla | težko, | stopala pa čvrsto in samozavestno.Ne vem več | A |
vtakne robec v žep in vzdíhne. Vsi pričakújemo | težko, | kaj bó. ”Prosim Vas, gospod Smuk, vstaníte | A |
Skorja na štorih je črna; strjena kri ... Temno in | težko | mi je seglo v srce.Kako vam je bilo, smreke | A |
bližal z nerodnimi, težkimi koraki, z nerodno in | težko | roko se je dotaknil njenih belih prstov in se | A |
bi se hotel otresti nečesa, kar mu je ležalo | težko | na ramah ter ga tiščalo k tlom...Domislil se je | A |
strmele vanj in pričakovale njegovega pogleda; | težko | ji je bilo pri srcu; od bridkosti in od čudne | A |
Krajnik je molčal. Na udih mu je ležalo | težko | in trdo, kakor bi ga bili zagrebli do vratú | A |
ustnice. Vse to mu je bilo zmerom neizmerno | težko. | Sram ga je bilo sladkih besed, in kadar je katero | A |
pazduho in tako je hodil s trudnimi koraki, glavo | težko, | obrvi namršene. Da bi se otresel neprijetnih | A |
pisarne, se je vzdigala senca iz njih ter segala | težko | in mrzlo na njegovo dušo. Šel je k profesorju | A |
ali so prihajale do okna zaljubljene besede. | Težko | mu je bilo pri srcu: tudi on bi se izprehajal | A |
se vrnil. Ob spominu na to slovo mu je bilo | težko | in težje ...Tako zelo je človek ubog, da se je | A |
smehljajočimi ustnicami. V Slovo mu ni bilo | težko, | ker ni imel nikogar, da bi se poslavljal od | A |
delo, zvečer od dela, slabo oblečena, lačna, | težko | breme na srcu; izpreletavalo jo je bolestno | A |
ženo. . / . / stran 78 . / Stari Sykora se je | težko | privadil novega življenja.Od začetka mu je bilo | A |
ostani ...“ Nasmehnil se je prisiljeno in še bolj | težko | mu je bilo. Opravičeval se je z zmedenimi besedami | A |
mu bile najstrašnejše in ki so mu legale tako | težko | na dušo in na roke, da je bil za delo čisto | A |
natanko, a pri srcu ji je bilo neizrekljivo | težko. | ”Kaj si očitaš, Pavle, če ti jaz ničesar | A |
so ležale v omari; časih jih je razgrnila in | težko | ji je bilo. Čutila je, kako se ji je polagoma | A |
kakor je dejal Tratnik, - čemu so mi navezali to | težko | breme, ki ga ne morem nositi?Zdaj gledajo name | A |
je uporen in divji, da ga je treba kovati v | težko | železje, ali naposled se privadi, umiri se in | A |
kaj je bilo še vse v njegovem srcu! Milo in | težko | mu je bilo in vzel je v roko kladivo ter razdrobil | A |
Časih je pogledal, stresel se je in milo in | težko | mu je bilo: iz dveh velikih, temnih oči mu je | A |
skoro že razumel in zato mu je bilo milo in | težko | pri srcu ...Vedel se je do nje kakor do bolnega | A |
leto dni ni zasmejala ...“ Nič ni vedela Berta; | težko | šolo je treba dovršiti, tako da je človek na | A |
naravnost v veseli, rdečelični obraz. Dihal je | težko | in ves se je tresel.Neuner se je umikal počasi | A |
pisarno, se je postaral za mnogo let; hodil je že | težko, | govoril je redkokdaj.Počasi je ugašal in danes | A |
debelega stražnika, zavaljeno dobričino, ki je | težko | sopel in nikakor ni bil podoben rabeljnu.Poklical | A |
in praskal. Stražnik se je potil, dihal je | težko, | toda vlekel je neutrudoma, dokler ni tiste drobne | A |
prišla mati. Zaloputnili smo okno, pokrili jo s | težko | plahto; metala se je divje, dokler se ni zadušila | A |
nama je srce otrpnilo, obmolknilo. Počasi in | težko | se je roka do roke spustila preko mize.Njena | A |
začela tako plakati, da se je sosedi že sitno in | težko | zdelo, ter je tiho odšla. Čez par dni pa je | A |
Ali babica je naposled popolnoma onemogla. Le | težko, | prav težko se je spravila zjutraj na skrinjo | A |
naposled popolnoma onemogla. Le težko, prav | težko | se je spravila zjutraj na skrinjo; a oni torek | A |
kam naj grem ponj? ... Saj vem, mati, da vam je | težko | dajati, - ali povem vam, jaz vam povrnem vse | A |
Velika črna rakev z belim križem na pokrovu; | težko | jo nosi šestero mož.Drobna bela rakvica, ki | A |
pripoveduj!“ Mira je govorila napol šepetaje; | težko | je sopla in zdelo se mi je, da se opaljeni ustnici | A |
stresel mraz, ko sem ji stisnil roko, in čudno | težko | mi je bilo pri srcu; ampak kar je zapisano, | A |
plavo ruto na glavi je zdaj pa zdaj vzdihnila, | težko | in skesano, kakor vzdihujejo v cerkvi med pridigo | A |
jo je na lase, na lica, na ustnice, dihal je | težko | - polje se je zgenilo tam, zazibalo se je od | A |
sredi travnika gruča hrastov. Ni se zgenilo | težko, | temno listje, na tleh je bila mehka črna preproga | A |
nad njima. Tam je bila mehka temna preproga; | težko | hrastovo listje je molčalo v poletnem snu; velika | A |
spoznal ni nikogar. Pred hišo je postal, sopel je | težko | in v prsih mu je utripalo močno in glasno, kakor | A |
oči kakor blaznemu človeku. Sklonil se je, | težko | so sople prsi, roke sose iztegale in prsti so | A |
polnih hrepenenja in želja in silnega upanja. | Težko | mu je bilo pri srcu in strah ga je bilo Krničarjevih | A |
Sedel sem v senci pod kostanjem. Na srcu mi je | težko | ležala tista žalost, ki jo občuti človek, kadar | A |
trepetajoča kolena; in da sem slišal te grgrajoče, | težko | sopeče glasove, te puste besede, pred eno minuto | A |
kapljejo, bijejo na srce brez nehanja, počasi, | težko. | Zunaj ob oknu klokoče dežnica v žlebu. | A |
koža, podobna orumenelemu pergamenu. Dihal je | težko | in naporno in skozi odprta, razpokana ustna | A |
se, Manca; še nocoj je treba, da nastopiva to | težko | pot.Saj ni mogoče, da bi prenašala na svetu | A |
čudni sad, se je polagoma razvijala, zasopla je | težko | in je vstala. Dacar se je zravnal, obraz | A |
nisem pozdravljal kateheta. Moje srce je bilo | težko, | moja glava polna skrbi, moja suknja prosojna | A |
strašna misel, ki mi je ležala v prsih trdo in | težko | kakor črni kamen: Bog me je ogoljufal za molitev | A |
obraz, tudi sodnik je nekoliko zardel in je | težko | dihal.Molčala sta; slišati ni bilo vsenaokoli | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |