nova beseda iz Slovenije

težko (1.601-1.700)


in si zakril obraz z rokama. Malki je bilo      težko      pri srcu; ni vedela, kako bi ga tolažila; sama  A
stare, toda lepe in mehke; pred oknom je bilo      težko      rdeče zagrinjalo, tako da sem poleti napravil  A
dobro in so imeli lepo pohištvo. Zdaj pa je      težko      hodil, po cele dni se ni vzdignil s stola in  A
do ene. Tiho je bilo; stara dva sta dihala      težko      v spanju; on je časih zaječal, zamrmral, zamahnil  A
očeta in mater sem si bil naložil na rame, to      težko      breme, ki bi se ga kdo drugi prestrašil.Ali  A
odločil, da napišem svojo prošnjo. Nekoliko      težko      mi je bilo, kajti privadil sem se bil črkam  A
grizel v rjuho od bolečine ... Postalo mi je      težko.     Megla se je zgostila okrog mene in legla mi je  A
sem nohte v srajco na prsih in dihal sem zelo      težko;      v velikih presledkih in z naporom se je izvijala  A
kratke minute, in takrat mi je bilo pusto in      težko.     Okno ni bilo več odprto; skozi steklo se je videlo  A
glavo sklonjeno, kakor da bi ju tiščalo k tlom      težko      breme. Ti dnevi se mi niso zdeli dolgi; trajali  A
Takrat mi je bilo za sekundo zelo neprijetno in      težko;      čutil sem se neokretnega in onemoglega; zaželel  A
ustnicah ... Jaz ne morem ležati na postelji, pod      težko      odejo, zakopan v blazine. Vstal bom mlad, poln  A
otroki, . / . / stran 15 . / drobna, razgreta,      težko      sopeča, ti je komaj dvanajst let. Radar ležeš  A
njim in se je tresel od srda. ”Kakor je pijan,      težko      opravilo bo z njim!“ je pomislil.”In tako revišče  A
dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob dlan. ”     Težko      se izmije kri!“ je mislil.”Zmerom še ostane  A
več nanjo. Omamljeno je bilo njegovo srce,      težko      je ležal greh na njem, zmerom večji, izpremenil  A
Na cesti je ubijal, ubijal je in ropal!“      Težko      je padla Gorjančeva pest na Lukovo čelo.Stresel  A
neprijazne besede, le da iz srca govoriš! In če ti je      težko,      pa mi samo roko daj in reci adijo ... en lep adijo  A
Obadva sva molčala. In postalo mi je      težko      in dolgočasno; spomini so prihajali iz davnih  A
da ne zaideš v zágate, iz katerih se je le      težko      še rešiti.Pri vsakem svojem koraku poslušaj  A
spominjam tistih časov, postane mi pri srcu      težko      in pride mi jasno pred oči, kako je začel njihov  A
radostni, srečni glasovi; nam pa je bilo vsem takó      težko,      da bi se najrajše jokali.Niti olja nismo imeli  A
stiskalo in dušilo, kadar sem slišal naporno,      težko      dihanje materino ...Najhujše nam je bilo vsem  A
morejo več dihati, da jih zrak duši in jim lega      težko      na prsi ...Oče in soseda sta jih prenesla naposled  A
je ležal izraz silne utrujenosti. Dihali so      težko,      da se je skoro čutilo, s kakim naporom je prihajala  A
ležal tiho in nepremično. Telo se mu je zdelo      težko      in nerodno, kakor bi ne bilo njegovo.Udje so  A
ko se je nagnil dan, se je napravila mati na      težko      pot. Okoli glave si je ovila črn pajčolan, ogrnila  A
zlomljene v stegnu in so se šibile; pusto in      težko      ji je bilo v glavi, oči niso videle razločno  A
premočeni in so se prijemali čela, ruta je ležala      težko      na trudnem, upognjenem životu. ”Zdaj si miren  A
je ležalo na prsih, kakor obroč okoli čela;      težko,      trudno spanje je bilo podobno omotici. Rano  A
Našel je papirje in je položil na culo mrtvo      težko      glavo. ”In zdaj sedi k meni, Peter, in se  A
Poslušaj, da ti ne bo dolgčas; dolga je še noč!“ ”     Težko      mi je pri srcu; on govorí in zdi se mi, da govorim  A
Zatorej sem mislil: bodi tat in razbojnik.      Težko      je trpeti sramoto, če je človek nedolžen; lehko  A
prečute noči, morda je bila bridkost, ki je ležala      težko      na mojem srcu ... truden sem bil in šel sem kakor  A
je greh ... moja kletev leží v njegovem grobu ...      težko      leží na njem ...“ Hotela je poklekniti, vzdignila  A
SPREMLJEVALEC Greh je ležal      težko      na moji duši, težji od samega sivega neba, ki  A
zvonovi zvone ... Nežika vzdihne, takó globoko,      težko,      kakor bi se ji hotelo v prsih nekaj utrgati  A
natihoma, kakor o umirajočem človeku, ki sope      težko      v sosedni izbi.Saj si ne upaš, da bi mi pogledal  A
so bile razgaljene prsi... In zgrudil se je v      težko      spanje brez sanj. * Ob tistem času  A
Franc, da prihajamo; ali sveti večer je in      težko      bi nam bilo brez tebe.Prinesli smo ti potice  A
ti potice in vina, nato pa skuhamo čaja...« »     Težko      sem vas čakal, ali vedel sem, da pridete. Pozdravlje  A
nato v velikih, mokrih kosmih, ki so se tiho in      težko      spuščali v luže. Marka je zeblo.   A
zakotalilo drobno kamenje po stezi nizdol. ”Ali      težko      hodiš?“ ”Kako bi ne hodil težko... jaz ...“   A
”Ali težko hodiš?“ ”Kako bi ne hodil      težko...      jaz ...“ Molče sta šla dalje, vse do mesta  A
poveličanje, ne ponižanje? Družbi je sitno in      težko      ob jecljavcu; pa če bi se jecljavec krohotoma  A
sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo      težko      naložen voz.Imel je par lepo rejenih, močnih  A
par lepo rejenih, močnih konj, ki sta vlekla      težko,      stopala pa čvrsto in samozavestno.Ne vem več  A
vtakne robec v žep in vzdíhne. Vsi pričakújemo      težko,      kaj bó. ”Prosim Vas, gospod Smuk, vstaníte  A
Skorja na štorih je črna; strjena kri ... Temno in      težko      mi je seglo v srce.Kako vam je bilo, smreke  A
bližal z nerodnimi, težkimi koraki, z nerodno in      težko      roko se je dotaknil njenih belih prstov in se  A
bi se hotel otresti nečesa, kar mu je ležalo      težko      na ramah ter ga tiščalo k tlom...Domislil se je  A
strmele vanj in pričakovale njegovega pogleda;      težko      ji je bilo pri srcu; od bridkosti in od čudne  A
Krajnik je molčal. Na udih mu je ležalo      težko      in trdo, kakor bi ga bili zagrebli do vratú  A
ustnice. Vse to mu je bilo zmerom neizmerno      težko.      Sram ga je bilo sladkih besed, in kadar je katero  A
pazduho in tako je hodil s trudnimi koraki, glavo      težko,      obrvi namršene. Da bi se otresel neprijetnih  A
pisarne, se je vzdigala senca iz njih ter segala      težko      in mrzlo na njegovo dušo. Šel je k profesorju  A
ali so prihajale do okna zaljubljene besede.      Težko      mu je bilo pri srcu: tudi on bi se izprehajal  A
se vrnil. Ob spominu na to slovo mu je bilo      težko      in težje ...Tako zelo je človek ubog, da se je  A
smehljajočimi ustnicami. V Slovo mu ni bilo      težko,      ker ni imel nikogar, da bi se poslavljal od  A
delo, zvečer od dela, slabo oblečena, lačna,      težko      breme na srcu; izpreletavalo jo je bolestno  A
ženo. . / . / stran 78 . / Stari Sykora se je      težko      privadil novega življenja.Od začetka mu je bilo  A
ostani ...“ Nasmehnil se je prisiljeno in še bolj      težko      mu je bilo. Opravičeval se je z zmedenimi besedami  A
mu bile najstrašnejše in ki so mu legale tako      težko      na dušo in na roke, da je bil za delo čisto  A
natanko, a pri srcu ji je bilo neizrekljivo      težko.      ”Kaj si očitaš, Pavle, če ti jaz ničesar  A
so ležale v omari; časih jih je razgrnila in      težko      ji je bilo. Čutila je, kako se ji je polagoma  A
kakor je dejal Tratnik, - čemu so mi navezali to      težko      breme, ki ga ne morem nositi?Zdaj gledajo name  A
je uporen in divji, da ga je treba kovati v      težko      železje, ali naposled se privadi, umiri se in  A
kaj je bilo še vse v njegovem srcu! Milo in      težko      mu je bilo in vzel je v roko kladivo ter razdrobil  A
Časih je pogledal, stresel se je in milo in      težko      mu je bilo: iz dveh velikih, temnih oči mu je  A
skoro že razumel in zato mu je bilo milo in      težko      pri srcu ...Vedel se je do nje kakor do bolnega  A
leto dni ni zasmejala ...“ Nič ni vedela Berta;      težko      šolo je treba dovršiti, tako da je človek na  A
naravnost v veseli, rdečelični obraz. Dihal je      težko      in ves se je tresel.Neuner se je umikal počasi  A
pisarno, se je postaral za mnogo let; hodil je že      težko,      govoril je redkokdaj.Počasi je ugašal in danes  A
debelega stražnika, zavaljeno dobričino, ki je      težko      sopel in nikakor ni bil podoben rabeljnu.Poklical  A
in praskal. Stražnik se je potil, dihal je      težko,      toda vlekel je neutrudoma, dokler ni tiste drobne  A
prišla mati. Zaloputnili smo okno, pokrili jo s      težko      plahto; metala se je divje, dokler se ni zadušila  A
nama je srce otrpnilo, obmolknilo. Počasi in      težko      se je roka do roke spustila preko mize.Njena  A
začela tako plakati, da se je sosedi že sitno in      težko      zdelo, ter je tiho odšla. Čez par dni pa je  A
Ali babica je naposled popolnoma onemogla. Le      težko,      prav težko se je spravila zjutraj na skrinjo  A
naposled popolnoma onemogla. Le težko, prav      težko      se je spravila zjutraj na skrinjo; a oni torek  A
kam naj grem ponj? ... Saj vem, mati, da vam je      težko      dajati, - ali povem vam, jaz vam povrnem vse  A
Velika črna rakev z belim križem na pokrovu;      težko      jo nosi šestero mož.Drobna bela rakvica, ki  A
pripoveduj!“ Mira je govorila napol šepetaje;      težko      je sopla in zdelo se mi je, da se opaljeni ustnici  A
stresel mraz, ko sem ji stisnil roko, in čudno      težko      mi je bilo pri srcu; ampak kar je zapisano,  A
plavo ruto na glavi je zdaj pa zdaj vzdihnila,      težko      in skesano, kakor vzdihujejo v cerkvi med pridigo  A
jo je na lase, na lica, na ustnice, dihal je      težko      - polje se je zgenilo tam, zazibalo se je od  A
sredi travnika gruča hrastov. Ni se zgenilo      težko,      temno listje, na tleh je bila mehka črna preproga  A
nad njima. Tam je bila mehka temna preproga;      težko      hrastovo listje je molčalo v poletnem snu; velika  A
spoznal ni nikogar. Pred hišo je postal, sopel je      težko      in v prsih mu je utripalo močno in glasno, kakor  A
oči kakor blaznemu človeku. Sklonil se je,      težko      so sople prsi, roke sose iztegale in prsti so  A
polnih hrepenenja in želja in silnega upanja.      Težko      mu je bilo pri srcu in strah ga je bilo Krničarjevih  A
Sedel sem v senci pod kostanjem. Na srcu mi je      težko      ležala tista žalost, ki jo občuti človek, kadar  A
trepetajoča kolena; in da sem slišal te grgrajoče,      težko      sopeče glasove, te puste besede, pred eno minuto  A
kapljejo, bijejo na srce brez nehanja, počasi,      težko.      Zunaj ob oknu klokoče dežnica v žlebu.   A
koža, podobna orumenelemu pergamenu. Dihal je      težko      in naporno in skozi odprta, razpokana ustna  A
se, Manca; še nocoj je treba, da nastopiva to      težko      pot.Saj ni mogoče, da bi prenašala na svetu  A
čudni sad, se je polagoma razvijala, zasopla je      težko      in je vstala. Dacar se je zravnal, obraz  A
nisem pozdravljal kateheta. Moje srce je bilo      težko,      moja glava polna skrbi, moja suknja prosojna  A
strašna misel, ki mi je ležala v prsih trdo in      težko      kakor črni kamen: Bog me je ogoljufal za molitev  A
obraz, tudi sodnik je nekoliko zardel in je      težko      dihal.Molčala sta; slišati ni bilo vsenaokoli  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA