težko (1.501-1.600)

naporno in nato je mati zastokala in omahnila	težko	na zaboj. ”Prokleti otrok, prokleto življenje	A
bila že stara in zakrpana - ogrnila je dolgo,	težko	ruto in tako se je napotila od doma.Šla je dol	A
hitro; ali kmalu je bila utrujena, dihala je	težko,	pred očmi se ji je meglilo.Spomnila se je, da	A
na ubožno vas. Hiše so trdno zidane, krite s	težko	opeko; okna so majhna, toliko da bi človek pomolel	A
zadaj; malo sključena je bila in sopla je že	težko,	ali nismo se zmenili zanjo. Zašli smo	A
- Debeli Evstahij je sopel	težko	in pot mu je lil curkoma po razpaljenih licih	A
uvaževanja vredni, četudi nekoliko čudni. Posebno	težko	in tesno pa mu je bilo v družbi starih znancev	A
nakomerno. ”Ali ne misliš, teta Fani, da sope otrok	težko?	Tako se mi zdi, kakor da je še nikoli nisem slišala	A
...“ Anka je zaspala; sopla je	težko,	ustnice so bile odprte in mokre, majhna oteklina	A
Deset ali dvajset ljudí prenočuje v tej izbi;	težko	jih je prešteti, ker leže v klopkah in gručah	A
- ”Zbogom!“ Okrenila sta se tako počasi in	težko,	kakor da jima blato ni segalo samo do gležnjev	A
ugasnilo; le zablisnilo je v noči. Čutil je	težko	vso svojo veliko nesrečo, vso praznoto in smešnost	A
delavec - njegova žena in troje otrok. Čulo se je	težko	dihanje, nekdó se je prevračal ter govoril v	A
umiralo živo bitje, ki ga je ljubil z vso dušo.	Težko	in surovo mu je leglo zopet breme na ramena	A
katekizem, sem občutila sama, če mi je bilo hudo in	težko:	da je smrt vstajenje!“ Objela sta se in poljubil	A
časih obide človeka sredi najveselejše ure neko	težko	čustvo; beseda zastane v grlu in misli blodijo	A
poljubi debelih, pijanih, penečih se ustnic.	Težko	mi je bilo, poslušal sem natančno, mukoma, da	A
vse to prebral, bi bil hudo učen, ali pesmi	težko	da bi delal!“ je pomislil v svojem srcu.	A
skrbjo je meril učitelj Šviligoj svojo dolgo in	težko	pot ter je mislil globoke misli. ”Kako skrivnost	A
prihuljeno, samo nerodno in vegasto, ker je	težko	nosil. In Bog je prižgal svetlo luč v Šviligojev	A
pohujšanja!“ je pomislil učitelj Šviligoj in	težko	mu je bilo pri srcu.Ozrl se je poslednjikrat	A
boste prilepili tudi Melito?“ Šobar se je tako	težko	in nerodno zgrudil na stol, da se je izba stresla	A
”O, gospod adjunkt ... ne, gospod adjunkt ...	težko	je pač srce, kesanje se je zgenilo v njem ...	A
črn človek in je nesel visoko lestev na rami ...	težko	je nosil, noge so se mu opletale, ampak nazadnje	A
šentflorjansko, kakor je dolga, sem nosil to	težko	lestev, ki stoji zdaj za plotom.Za menoj pa	A
Kosirniku je legla lepota istrskega večera	težko	na srce in njegove misli so bile čedalje žalostnejše	A
klancih med notranjskimi lazi in bukovimi gozdi,	težko	butaro drv na glavi, in v glavi sanje, silne	A
Upognjen je stal in truden, kakor da mu je hrbet	težko	natovorjen. ”Morda se bo razsrdil!“ je pomislil	A
vstal, ves obraz mu je bil zabrekel, sopel je	težko	in je kričal sunkoma, s hripavim glasom.	A
v omotici je šel Pavliček; hripav, utrujen,	težko	sopeč glas je kričal za njim nad stopnicami	A
Cerkovnik je begal okoli oltarja, sopel je	težko	in se je čudil neprestano.Še so klečale v klopeh	A
vstal, je komaj premaknil nogo; šel je sključen,	težko	sopeč, kakor devetdesetleten starec, ki gleda	A
je stopala proti spalnici in srce ji je bilo	težko,	stisnjeno od groze, kakor ponoči, ko se je plazila	A
neznanega, pozabljenega groba. Omahovaje in	težko	sopeč so nesli kamen in so ga zavalilina gomilo	A
Župnik se je oddahnil, kakor da bi se bilo to	težko	breme odvalilo z njegovih ramen. ”Počivaj	A
Cerkovnica je zmajala z glavo. ”Ej,	težko	pojde, težko!Nezakonski je, pa ne verjamem,	A
Cerkovnica je zmajala z glavo. ”Ej, težko pojde,	težko!	Nezakonski je, pa ne verjamem, da bi ga krstili	A
kolikor mogoče ognil zaničevanju. Tudi to je bilo	težko!	Plah in neroden, kakor sem bil, sem se neprestano	A
Polikarp!‘ - 𠆪h, glejte, Polikarp!‘ in mi položi	težko	roko na ramo.‚Kaj ne bi malo z mano, Polikarp	A
”Kakor je tvoja volja, o Gospod!“	Težko	sopeč in z velikim naporom si je slekel suknjo	A
čisto novo, zelo neprijetno ime in nosil bom to	težko	breme do groba.Ne zaničujte me, nikar me ne	A
Marko in se je napotil domov. Srce mu je bilo	težko	in sanjal je ponoči hude sanje.Zdelo se mu je	A
Natihem pa je premišljeval: »	Težko	je človeku brez denarja!Dokler so žvenketale	A
suknjo. Prsi so bile razgaljene in so dihale	težko;	roke so ležale ob životu, velike, težke roke	A
kako se ti je godilo!« Tako je sanjal Marko;	težko	je čakal dneva in ni mogel zaspati.Tedaj pa	A
- Ne zameri, Ali paša, to vprašanje je tako	težko	in zavozlano, da ti ne morem odgovoriti nanje	A
Zunaj ni bilo čuti koraka, ne glasu. -	Težko	je pripovedovati o tej sramoti in bridkosti	A
poslednjikrat prag njegov. Zato da ti ne bo srce	težko	in da te ne bo strah.Zdaj pa se lepo napravi	A
nesreče in zapuščenosti. S skesanim srcem in	težko	vestjo, s povešeno glavo in trudnimi nogami	A
duhovska in posvetna gosposka in druge nadloge leže	težko	na njem in mu ne dajo dihati; še Bog se mu je	A
programom?“ ”I, pa naredímo program, kaj je to takó	težko?	Ali to ti povém, da vzamemo v program mojo mlako	A
najmanjši predal svojega srca, da bi mi ne bilo tako	težko,	kadar pride zadnja ura...“ ”Kaj vam prihaja	A
bila Helena rada govorila z mano, vam je bilo	težko	pri srcu.Vi ste namreč zaljubljeni vanjo...“	A
bi bila rada govorila z mano; kaj takega je	težko	povedati, če je človek zaljubljen...Ne jezite	A
držal Nikolaj še zmerom za roko. Bilo mu je	težko	in rad bi izpregovoril ljubeznivo besedo, toda	A
plečata; hodil je, kakor da bi nosil na ramah	težko	breme.Soproga mu je bila preprosta ženska, ki	A
njegovo dušo. Gospodična se je naslanjala	težko	ob njegovo ramo; ko se je sklonil niže ter ji	A
govoril je dalje in pil. Nikolaju je bilo srce	težko.	Čez nekaj minut se je Helena vrnila v sobo	A
kosilu se je napravil na grad. Bilo mu je	težko	in neprijetno, ko je stopal po znani poti po	A
barvah, tudi pohištvo je bilo temno in nekako	težko	masivno.Zunaj je bil jasen dan, a le malo svetlobe	A
skrivnostna otožnost in Nikolaju je bilo blago in	težko	obenem.Videl je pred sabo Helenin profil in	A
ikolajevem obrazu. . / . / stran 71 . / Vstal je	težko	in bal se je skoro, da bi ne izginilo tisto	A
spredaj križ iz temnega lesa. Stopal je trdno in	težko	po blatu, da mu je brizgalo čez kolena; oškropljen	A
čustvo. Nikoli še mu ni bilo pri srcu tako	težko	in žalostno.Nenadno, brez zunanjega povoda mu	A
ko je vzel v roko pero, mu je bilo nerodno in	težko.	Besede so se mu zdele otročje; povedale so nekaj	A
neizmerno neumnega. Spomnil se je pogreba, in	težko	mu je bilo: kakor da je bil onečastil spomin	A
pregrešno. Določenih mej ni nikjer in zato je	težko	razločevati med pregrešnostjo in poštenostjo	A
vidim tam ob rdeči ograji svetlo belo bluzo.	Težko	mi je bilo pri srcu, oči so mi bile suhe, željne	A
okrašena so bila na tako umeten način, da je	težko	popisati ... Narahlo pošumevajo kostanji, smejó	A
obraz, pomežiknile so oči in iz pritajenega,	težko	zadržanega nasmeha se je rodil glasen, prešeren	A
in mrtve, hodil je ves sključen in je sopel	težko;	od jutra do noči, en sam kratek dan, pa mu je	A
obraz je rdel samó od mraza ... Noge so stopale	težko	in neenakomerno, na licih in na rokah se je	A
-- Minil je tretji dan; iz železnih voz,	težko	sopečih, bruhne črna procesija -- Pozdravljena	A
stran 204 . / nosila dolge rokavice. Hodila je	težko,	nerodno, in če je prišla mimo, jo je bilo sram	A
smešno frizuro s kodri na čelu, njeno moško,	težko	hojo, njene lesenekretnje in njen prisiljeni	A
pogledala je v stran in je molčala. Meni pa je bilo	težko,	da sem izpregovoril tiste besede - kakor da	A
vedel, kaj se je godilo v meni; srce mi je bilo	težko,	nemirno; obšlo me je poželenje, da bi se upijanil	A
neizmerno bolesten čut. Nikoli mi ni bilo tako	težko	pri srcu. Sence obcestnih hiš so se že stegale	A
polagoma plast prahú. Noge so se premikale	težko	in čisto mehanično ... Srečal sem ga na cesti	A
upal na cesto. Nebó je viselo nad hišami tako	težko	in z mokroto napojeno, kakor da hoče pasti vsak	A
Skočili so vsi, kakor so bili rejeni. Begali so,	težko	sopeč, od stene do stene, zadevali se drug ob	A
davkar. ”Torej le misli ... tudi jaz mislim!“ je	težko	sopel poštar.”Ali kadar te misli razodenem,	A
in neverjetnega, . / . / stran 167 . / da je	težko	napisati.Nadučitelj, sladkooki, belolični, najmirnej	A
padale so mize, okna so se žvenketaje stresala.	Težko	sopenje, hropenje, zamolklo grgranje, tenki	A
Ponudila mi je roko, glas pa ji je trepetal,	težko	in počasi je govorila.Tik pred menoj je stala	A
zvezde - še vzdihov ni! Neizmerno počasi, mrko in	težko,	kakor črna voda so se plazili pusti dnevi.Zjutraj	A
bilo vse to, kakor se je začelo in dovršilo, le	težko	in mračno poglavje v dolgi zgodbi mojega življenja	A
Oblekel sem se urno. V glavi mi je bilo	težko	in zelo sem bil truden.Šele polagoma sem se	A
v temi in si nisva segla v roko. Bilo mi je	težko	pri srcu, kakor da sem slišal bolesten klic	A
ki ne rosi mehko in milo z neba, temveč puhtí	težko	iz močvirja. Srečaval sem ljudi; ali gledal	A
bila tako blizu, da sem slišal razločno njih	težko,	bolno dihanje, razumel njih šepetanje - tako	A
Pokopalo me je bilo žalostno življenje globoko pod	težko	prst, moje roke niso bile več močne dovolj,	A
glasno in veselo, jaz pa sem ležal globoko pod	težko	prstjo in sem se ukvarjal z zaduhlimi, samosvojimi	A
nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar.	Težko	in čudovito sladko mi je bilo.Hodil sem po široki	A
na licih toplo roko prijatelja. ”Ali vam je	težko,	sirote, po nedolžnem obsojene?“ Položil je	A
dva koraka stopa pred njo, nekoliko upognjen,	težko	in trdo, kakor se je bil naučil od očeta.Ona	A
skrinji za vratmi, stiskala je lica v dlani in je	težko	sôpla. ”Jezus! Jezus! Jezus!“	A
Ugasnil sem svečo in legel na postelj. Leno in	težko	so mi padle trepalnice na oči in prijetna toplota	A
... Pa spomnite se časih name ... Meni bo zdaj	težko	...“ Podala nama je roko, in ko sva se ozrla	A
plast prahu. Skočil je kvišku, dasi je le še	težko	stal na nogah; od vznemirjenosti se mu ni dalo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani