nova beseda iz Slovenije
naporno in nato je mati zastokala in omahnila | težko | na zaboj. ”Prokleti otrok, prokleto življenje | A |
bila že stara in zakrpana - ogrnila je dolgo, | težko | ruto in tako se je napotila od doma.Šla je dol | A |
hitro; ali kmalu je bila utrujena, dihala je | težko, | pred očmi se ji je meglilo.Spomnila se je, da | A |
na ubožno vas. Hiše so trdno zidane, krite s | težko | opeko; okna so majhna, toliko da bi človek pomolel | A |
zadaj; malo sključena je bila in sopla je že | težko, | ali nismo se zmenili zanjo. Zašli smo | A |
- Debeli Evstahij je sopel | težko | in pot mu je lil curkoma po razpaljenih licih | A |
uvaževanja vredni, četudi nekoliko čudni. Posebno | težko | in tesno pa mu je bilo v družbi starih znancev | A |
nakomerno. ”Ali ne misliš, teta Fani, da sope otrok | težko? | Tako se mi zdi, kakor da je še nikoli nisem slišala | A |
...“ Anka je zaspala; sopla je | težko, | ustnice so bile odprte in mokre, majhna oteklina | A |
Deset ali dvajset ljudí prenočuje v tej izbi; | težko | jih je prešteti, ker leže v klopkah in gručah | A |
- ”Zbogom!“ Okrenila sta se tako počasi in | težko, | kakor da jima blato ni segalo samo do gležnjev | A |
ugasnilo; le zablisnilo je v noči. Čutil je | težko | vso svojo veliko nesrečo, vso praznoto in smešnost | A |
delavec - njegova žena in troje otrok. Čulo se je | težko | dihanje, nekdó se je prevračal ter govoril v | A |
umiralo živo bitje, ki ga je ljubil z vso dušo. | Težko | in surovo mu je leglo zopet breme na ramena | A |
katekizem, sem občutila sama, če mi je bilo hudo in | težko: | da je smrt vstajenje!“ Objela sta se in poljubil | A |
časih obide človeka sredi najveselejše ure neko | težko | čustvo; beseda zastane v grlu in misli blodijo | A |
poljubi debelih, pijanih, penečih se ustnic. | Težko | mi je bilo, poslušal sem natančno, mukoma, da | A |
vse to prebral, bi bil hudo učen, ali pesmi | težko | da bi delal!“ je pomislil v svojem srcu. | A |
skrbjo je meril učitelj Šviligoj svojo dolgo in | težko | pot ter je mislil globoke misli. ”Kako skrivnost | A |
prihuljeno, samo nerodno in vegasto, ker je | težko | nosil. In Bog je prižgal svetlo luč v Šviligojev | A |
pohujšanja!“ je pomislil učitelj Šviligoj in | težko | mu je bilo pri srcu.Ozrl se je poslednjikrat | A |
boste prilepili tudi Melito?“ Šobar se je tako | težko | in nerodno zgrudil na stol, da se je izba stresla | A |
”O, gospod adjunkt ... ne, gospod adjunkt ... | težko | je pač srce, kesanje se je zgenilo v njem ... | A |
črn človek in je nesel visoko lestev na rami ... | težko | je nosil, noge so se mu opletale, ampak nazadnje | A |
šentflorjansko, kakor je dolga, sem nosil to | težko | lestev, ki stoji zdaj za plotom.Za menoj pa | A |
Kosirniku je legla lepota istrskega večera | težko | na srce in njegove misli so bile čedalje žalostnejše | A |
klancih med notranjskimi lazi in bukovimi gozdi, | težko | butaro drv na glavi, in v glavi sanje, silne | A |
Upognjen je stal in truden, kakor da mu je hrbet | težko | natovorjen. ”Morda se bo razsrdil!“ je pomislil | A |
vstal, ves obraz mu je bil zabrekel, sopel je | težko | in je kričal sunkoma, s hripavim glasom. | A |
v omotici je šel Pavliček; hripav, utrujen, | težko | sopeč glas je kričal za njim nad stopnicami | A |
Cerkovnik je begal okoli oltarja, sopel je | težko | in se je čudil neprestano.Še so klečale v klopeh | A |
vstal, je komaj premaknil nogo; šel je sključen, | težko | sopeč, kakor devetdesetleten starec, ki gleda | A |
je stopala proti spalnici in srce ji je bilo | težko, | stisnjeno od groze, kakor ponoči, ko se je plazila | A |
neznanega, pozabljenega groba. Omahovaje in | težko | sopeč so nesli kamen in so ga zavalilina gomilo | A |
Župnik se je oddahnil, kakor da bi se bilo to | težko | breme odvalilo z njegovih ramen. ”Počivaj | A |
Cerkovnica je zmajala z glavo. ”Ej, | težko | pojde, težko!Nezakonski je, pa ne verjamem, | A |
Cerkovnica je zmajala z glavo. ”Ej, težko pojde, | težko! | Nezakonski je, pa ne verjamem, da bi ga krstili | A |
kolikor mogoče ognil zaničevanju. Tudi to je bilo | težko! | Plah in neroden, kakor sem bil, sem se neprestano | A |
Polikarp!‘ - 𠆪h, glejte, Polikarp!‘ in mi položi | težko | roko na ramo.‚Kaj ne bi malo z mano, Polikarp | A |
”Kakor je tvoja volja, o Gospod!“ | Težko | sopeč in z velikim naporom si je slekel suknjo | A |
čisto novo, zelo neprijetno ime in nosil bom to | težko | breme do groba.Ne zaničujte me, nikar me ne | A |
Marko in se je napotil domov. Srce mu je bilo | težko | in sanjal je ponoči hude sanje.Zdelo se mu je | A |
Natihem pa je premišljeval: » | Težko | je človeku brez denarja!Dokler so žvenketale | A |
suknjo. Prsi so bile razgaljene in so dihale | težko; | roke so ležale ob životu, velike, težke roke | A |
kako se ti je godilo!« Tako je sanjal Marko; | težko | je čakal dneva in ni mogel zaspati.Tedaj pa | A |
- Ne zameri, Ali paša, to vprašanje je tako | težko | in zavozlano, da ti ne morem odgovoriti nanje | A |
Zunaj ni bilo čuti koraka, ne glasu. - | Težko | je pripovedovati o tej sramoti in bridkosti | A |
poslednjikrat prag njegov. Zato da ti ne bo srce | težko | in da te ne bo strah.Zdaj pa se lepo napravi | A |
nesreče in zapuščenosti. S skesanim srcem in | težko | vestjo, s povešeno glavo in trudnimi nogami | A |
duhovska in posvetna gosposka in druge nadloge leže | težko | na njem in mu ne dajo dihati; še Bog se mu je | A |
programom?“ ”I, pa naredímo program, kaj je to takó | težko? | Ali to ti povém, da vzamemo v program mojo mlako | A |
najmanjši predal svojega srca, da bi mi ne bilo tako | težko, | kadar pride zadnja ura...“ ”Kaj vam prihaja | A |
bila Helena rada govorila z mano, vam je bilo | težko | pri srcu.Vi ste namreč zaljubljeni vanjo...“ | A |
bi bila rada govorila z mano; kaj takega je | težko | povedati, če je človek zaljubljen...Ne jezite | A |
držal Nikolaj še zmerom za roko. Bilo mu je | težko | in rad bi izpregovoril ljubeznivo besedo, toda | A |
plečata; hodil je, kakor da bi nosil na ramah | težko | breme.Soproga mu je bila preprosta ženska, ki | A |
njegovo dušo. Gospodična se je naslanjala | težko | ob njegovo ramo; ko se je sklonil niže ter ji | A |
govoril je dalje in pil. Nikolaju je bilo srce | težko. | Čez nekaj minut se je Helena vrnila v sobo | A |
kosilu se je napravil na grad. Bilo mu je | težko | in neprijetno, ko je stopal po znani poti po | A |
barvah, tudi pohištvo je bilo temno in nekako | težko | masivno.Zunaj je bil jasen dan, a le malo svetlobe | A |
skrivnostna otožnost in Nikolaju je bilo blago in | težko | obenem.Videl je pred sabo Helenin profil in | A |
ikolajevem obrazu. . / . / stran 71 . / Vstal je | težko | in bal se je skoro, da bi ne izginilo tisto | A |
spredaj križ iz temnega lesa. Stopal je trdno in | težko | po blatu, da mu je brizgalo čez kolena; oškropljen | A |
čustvo. Nikoli še mu ni bilo pri srcu tako | težko | in žalostno.Nenadno, brez zunanjega povoda mu | A |
ko je vzel v roko pero, mu je bilo nerodno in | težko. | Besede so se mu zdele otročje; povedale so nekaj | A |
neizmerno neumnega. Spomnil se je pogreba, in | težko | mu je bilo: kakor da je bil onečastil spomin | A |
pregrešno. Določenih mej ni nikjer in zato je | težko | razločevati med pregrešnostjo in poštenostjo | A |
vidim tam ob rdeči ograji svetlo belo bluzo. | Težko | mi je bilo pri srcu, oči so mi bile suhe, željne | A |
okrašena so bila na tako umeten način, da je | težko | popisati ... Narahlo pošumevajo kostanji, smejó | A |
obraz, pomežiknile so oči in iz pritajenega, | težko | zadržanega nasmeha se je rodil glasen, prešeren | A |
in mrtve, hodil je ves sključen in je sopel | težko; | od jutra do noči, en sam kratek dan, pa mu je | A |
obraz je rdel samó od mraza ... Noge so stopale | težko | in neenakomerno, na licih in na rokah se je | A |
-- Minil je tretji dan; iz železnih voz, | težko | sopečih, bruhne črna procesija -- Pozdravljena | A |
stran 204 . / nosila dolge rokavice. Hodila je | težko, | nerodno, in če je prišla mimo, jo je bilo sram | A |
smešno frizuro s kodri na čelu, njeno moško, | težko | hojo, njene lesenekretnje in njen prisiljeni | A |
pogledala je v stran in je molčala. Meni pa je bilo | težko, | da sem izpregovoril tiste besede - kakor da | A |
vedel, kaj se je godilo v meni; srce mi je bilo | težko, | nemirno; obšlo me je poželenje, da bi se upijanil | A |
neizmerno bolesten čut. Nikoli mi ni bilo tako | težko | pri srcu. Sence obcestnih hiš so se že stegale | A |
polagoma plast prahú. Noge so se premikale | težko | in čisto mehanično ... Srečal sem ga na cesti | A |
upal na cesto. Nebó je viselo nad hišami tako | težko | in z mokroto napojeno, kakor da hoče pasti vsak | A |
Skočili so vsi, kakor so bili rejeni. Begali so, | težko | sopeč, od stene do stene, zadevali se drug ob | A |
davkar. ”Torej le misli ... tudi jaz mislim!“ je | težko | sopel poštar.”Ali kadar te misli razodenem, | A |
in neverjetnega, . / . / stran 167 . / da je | težko | napisati.Nadučitelj, sladkooki, belolični, najmirnej | A |
padale so mize, okna so se žvenketaje stresala. | Težko | sopenje, hropenje, zamolklo grgranje, tenki | A |
Ponudila mi je roko, glas pa ji je trepetal, | težko | in počasi je govorila.Tik pred menoj je stala | A |
zvezde - še vzdihov ni! Neizmerno počasi, mrko in | težko, | kakor črna voda so se plazili pusti dnevi.Zjutraj | A |
bilo vse to, kakor se je začelo in dovršilo, le | težko | in mračno poglavje v dolgi zgodbi mojega življenja | A |
Oblekel sem se urno. V glavi mi je bilo | težko | in zelo sem bil truden.Šele polagoma sem se | A |
v temi in si nisva segla v roko. Bilo mi je | težko | pri srcu, kakor da sem slišal bolesten klic | A |
ki ne rosi mehko in milo z neba, temveč puhtí | težko | iz močvirja. Srečaval sem ljudi; ali gledal | A |
bila tako blizu, da sem slišal razločno njih | težko, | bolno dihanje, razumel njih šepetanje - tako | A |
Pokopalo me je bilo žalostno življenje globoko pod | težko | prst, moje roke niso bile več močne dovolj, | A |
glasno in veselo, jaz pa sem ležal globoko pod | težko | prstjo in sem se ukvarjal z zaduhlimi, samosvojimi | A |
nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar. | Težko | in čudovito sladko mi je bilo.Hodil sem po široki | A |
na licih toplo roko prijatelja. ”Ali vam je | težko, | sirote, po nedolžnem obsojene?“ Položil je | A |
dva koraka stopa pred njo, nekoliko upognjen, | težko | in trdo, kakor se je bil naučil od očeta.Ona | A |
skrinji za vratmi, stiskala je lica v dlani in je | težko | sôpla. ”Jezus! Jezus! Jezus!“ | A |
Ugasnil sem svečo in legel na postelj. Leno in | težko | so mi padle trepalnice na oči in prijetna toplota | A |
... Pa spomnite se časih name ... Meni bo zdaj | težko | ...“ Podala nama je roko, in ko sva se ozrla | A |
plast prahu. Skočil je kvišku, dasi je le še | težko | stal na nogah; od vznemirjenosti se mu ni dalo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |