Tega tudi on ni ukazal iz kakove posebne pravičnosti ali usmiljenosti do tlačanov, marveč bolj le iz ljubezni do sebe. Zakaj vedel je, da bi se zelo prikupil sestri Emi, če bi zvedela, kako je skušal preprečiti, kar ji je zmerom delo tako težko; in da bo dobra sestra potlej zanj govorila pri Marjeti, je prav trdno veroval. Majnhalm in Henrik, ki sta sama ostala v sobi, sta se tiho spogledovala in drug drugega misli ugibala.