težko (1.701-1.800)

Dioniz in Jacinta! Še vselej, kadar mi je bilo	težko,	sta prišla, sta se mi zasmejala s svojim visokim	A
na polje svoja vroča jezera in polje je soplo	težko	od življenja in izobilja.Nad njim je krožilo	A
strah. Gledal sem v dan nazaj vse do jutra in	težko	se mi je storilo pri srcu.Kaj ni bilo na tej	A
Ali ko so doigrali prvo pot, so nehali.	Težko	jim je bilo, kakor da se snuje nekjé nekaj nelepega	A
tudi ni glasno, kakor pesem; molči in leži pod	težko	mislijo, živ človek v rakvi. Pride morda	A
Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste že	težko	čakali?Skoči, Tine, po olja!	A
Ta občutek brezkončne osamelosti leži črno in	težko	na duši.Vse bi še pretrpel človek, trpljenja	A
je rekel Pavle, ”da železnice ne zamudiva. Če	težko	nosiš to culo, daj meni!“ ”Lahko nosim te	A
Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadèl svojo	težko	culo ter se napotil po blatni ulici do postaje	A
je Mana vzdramila in je spoznala, kje da je;	težko	se ji je storilo, zakaj nikoli še ni prenočevala	A
bodi berač! . / . / stran 51 . / Ne bo vama	težko	obema: imejta eno samo leseno bajto in eno samo	A
ni in jaz čakam, čakam tako dolgo, ah, tako	težko...	Glej, zasijalo je zunaj, zasvetlikalo se je...	A
tistem trenotku mi je položil nekdo na ramo svojo	težko	roko, porinil me v stran ter sedel na moj stol	A
stran 81 . / da ljubijo same, dihajo pritajeno,	težko	v veliki sladkosti!...	A
zganilo se je zagrinjalo pred neskončnostjo.	Težko	mi je bilo in sladko -- smrt je bila blizu,	A
in izčistilo, kar leži zdaj na srcu temno in	težko;	ena sama čarovna beseda iz tistih gobezdavih	A
so molčala, misel pa je odgovarjala misli.	Težko,	tiho, počasi je govorilo v srcih. ”Spoznal	A
iz nebes poslanega, bi ob tisti uri občutil	težko	vest.- Komaj smo stopili na cesto, nam je pljusknilo	A
je, še ne, in že imamo dvajset goldinarjev!	Težko	je pač, sitno je -- ampak radost v srcu!Jaz	A
odprta; tudi žena je ležala na tleh, sopla je	težko	in njene ustnice so bile zatekle in ožgane.	A
naslonil se je ob zid, meni nasproti. Sopel je	težko,	komaj sem razumel njegove besede. ”Sami ste	A
je segala do petá, in v vsaki roki je nosil	težko	culo, tako da je stopal globoko sključen in	A
jablan. Ozrl se je Peter in storilo se mu je	težko	pri srcu.Zavzdihnil je in se je spomnil na študenta	A
”Kje smo, Franc? ...	Težko	mi je ...“ Sklonil se je k njej in jo prijel	A
ležala gospodinja, vroča in zabuhla v obraz,	težko	sopeča.Komaj se je mračilo, je tožila, da jo	A
življenje najbolj pravo ... O prijatelj, kako	težko	in žalostno je meni pri srcu!“ Peter se je	A
srcu!“ Peter se je stresel; tudi njemu je bilo	težko	in žalostno. ”Saj ne zameriš, da ti pripovedujem	A
tisti dan kakor nikoli. Nizko je še bilo, ali	težko	je že dihala zemlja, mirno je stalo drevje in	A
je hodil prej lehak in svoboden in ima zdaj	težko	butaro na glavi ...Pretežko si je bil naložil	A
počival je sključen, roke na kolenih in je sopel	težko.	”Ne smem predolgo sedeti, potem ne vstanem več	A
pustim pred durmi in pobegnem ...“ Pokleknil je	težko	z obema kolenoma, butara je udarila na nizko	A
je sključen na poti in ni mogel vstati, zakaj	težko	butaro je imel na glavi.Ali v daljavi, tam v	A
breme, ki sem si ga bil naložil in ki je tako	težko	...“ Komaj se je bila vžgala dremotno, že je	A
vse stopnice, ljubeznivo se je poslavljal in	težko	mu je bilo srce.Nato pa je šel in se je napravil	A
pičlo uro po zložni okrajni cesti. Šimen pa je	težko	sôpel, postajal je ter si odpočival; in počival	A
je klical, da bi jih vzdramil, mu je šel glas	težko	in hripavo iz grla. ”Vstanite, neverniki	A
valpet se mu celo izogne, ker ve, da je Adlešiča	težko	ugnati, kadar je razdražen. Dan se razmahuje	A
se stresajo pod silnimi udarci, da se kolje	težko	okov je. kapetanskega-1545 kapituliranju	A
možgane, siromak ne ve, kako in kam: naj bruhne	težko	kletev ali naj se razjoka ... »Hazurala!« spodbode	A
peklu.« »Vem, razumem, kako ti je, ali bogme,	težko	je nam. Cesar želi, da bi šli na Šentjernejsko	A
zaženo hrup. Bakič se bori z valovi, izmučen je,	težko	plava, za njim se zaganjata ostala dva, a s	A
za oba ... « Herbart postoji na pragu, srce je	težko,	korak svinčen, ne more zdoma ...S silo se požene	A
gospod general,« ga skuša bodriti Višnjegorski. »	Težko,	težko.Glej, mrači se, jutri zarana odrinemo	A
general,« ga skuša bodriti Višnjegorski. »Težko,	težko.	Glej, mrači se, jutri zarana odrinemo, čakati	A
upogiba, zaželi se dušne utehe, okrepčila na	težko	pot.In h grajski cerkvici krene, stopi v svetišče	A
Juran? Zvesti moj, ti poideš tudi z mano na	težko	pot.Zvesti lev, he, levov potrebujem!«	A
se kmalu zapro oči, a duh njegov zablodi na	težko	pot ... Padel je v neprodirno noč, v gosto temino	A
Na noge, otroci moji!« Vuk se	težko	loči od tople postelje, a Herbart si že potiska	A
S cerkvenega stolpa je udarilo dvanajst,	težko,	trudno, ne kakor v dan, kakor v polnoč, ki je	A
ganjeno je rekla: »O, saj vem, gospa mati! A	težko	je in včasih -« Solze soji začele polzeti izpod	A
zaradi ljubega svojega sprejel vse bridko in	težko;	paratus omnia pati, vse bo trpel zaradi Jezusa	A
Vzdihni in se kesaj, da tako rada govoriš in tako	težko	molčiš.« »Vzdihni in se kesaj, da si tako hitra	A
palici boš lezla in tako ti bo, kakor da si	težko	sanjala o tej bolezni in tem strahu.’In tako	A
Čemu? O Jezus, kako je	težko	živeti!O Jezus, ne daj, da grešim!	A
.. stran 70 . \/ Videlo se je, da bolnica	težko	diha, kakor da nima zraka.Kakor žejna ptička	A
mlado kandidatinjo, kako ji dobro želi, kako	težko	ji dene, ko jo mora karati. »Vem,« je vzdihnila	A
krošnjar trosil in ni od daleč več mislil na	težko	vest, ki je v zadnjih sunkih utripala v podstrešju	A
Kaj hočeš?« »Katra!« je	težko	zasopljen odgovoril mož, »prišel sem.«	A
je prav dovolj,« je sopihala Marjanica. »Saj	težko	ni, a v prste reže,« je pripomnila Anica, otipaje	A
Smrt?« je vprašala, »kaj misliš?« Sopel je	težko	in šele po kratkem odmoru je dejal:	A
sedajle morala umreti, neskončno bi ji bilo	težko.	Po vsem bi ji bilo težko, po možu, po Peči, po	A
neskončno bi ji bilo težko. Po vsem bi ji bilo	težko,	po možu, po Peči, po Marjanici.In on, njen mož	A
je zašepetala Anica. »Sanjal sem,« je sopel	težko,	»oh, kaj sem sanjal!« Njegove oči so	A
Tam gori leži in se muči z mislijo ko večnost	težko,	nocoj, ko je sveti večer.Tako ljubiš moža, ki	A
bleda, kvišku, kvišku mlada Breda!	Težko	ženin tvoj te čaka, misel mu in želja	A
Ali on se ni premaknil in dejal: »Z vami je	težko.	Naj bo, napravim na kratko.	A
Le bodi odkritosrčna in povej, da tega čakaš	težko.	Naj umrje, da bo mir.	A
kakor otroci, ko da čita. Anže je vedel, da	težko	razume, kaj pripoveduje. »Drugega ne	A
v obraz. Od srca gori se je premaknilo ono	težko,	dušeče. »Luka,« je govorila, »kako je	A
je jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari	težko	do živega, da je način, kako uveljaviti zahteve	A
padca še ni bila popravila, da bi mogla delati	težko.	Deklica je bila po zadnji bolezni vsa šibka in	A
dekletce obstalo, in naenkrat ji je postalo silno	težko,	oditi s Peči.Domislila se je Anžeta, domislila	A
pogosto in bi bil manj trd, če ne bi služil tako	težko	in tako počasi. Otrok v zibeli, z glavico pod	A
dobrega in kaznuje tako milo samo s tolščo,	težko	krvjo, z nemirnim spancem in mimogrede z meseno	A
sam v svoji bridki ljubezni in s svojo trdo,	težko	roko.Govoril je licu, ki je bilo neskončno dobro	A
ga je streslo. Začutil je, da mu bo hoditi	težko	pot in da nima razen kozarje in tlačane, ki	A
stroškov in hinavščine latinske besede, ki jih	težko	gladko izgovori, kdor ne zna jezika je treba	A
in se je hotelo gnojiti. V udih je trgalo,	težko	je ležalo na možganih. Žeja je mučila, a vode	A
strmel v vikarja, jezno, z izbuljenimi očmi.	Težko	je zahropel vikar: »Saj nisi hotel!« »Ne!« se	A
in se ne bom poniževal po ukazu.« Bilo mu je	težko	in lahko obenem pri srcu in je doumel čudno	A
da jo pozna, in ne le, kakor da je vljuden.	Težko	je padlo cerkovniku na srce, pa se je s silo	A
in stresel mitničarja Zucca. Zucco je dvignil	težko	glavo.Krčmar ga je povlekel kvišku in ga tiral	A
vprašal toplo. Deklica je slovkovala trudno,	težko:	»Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!« Pa	A
ga je obšel bolesten nemir. Vstalo je v njem	težko,	temno. Segel je po Svetokriškem in je iskal	A
streslo. Sredi tajne groze je začutil tedaj	težko	človeško sapo na svojem tilniku.Temen udarec	A
postelji; začela mu je poljubljati roke. Okorno in	težko	je vstopil Peter. »Ali bom besedo snedel?« je	A
čas zaključil v sebi: »Glej ga, Štefan! Kako	težko	mu je storiti dobro!Ni takšen ko ti!	A
njim, ki so prestali bridko martro in storili	težko	smrt.«‒ ‒ ‒	A
in naslonil lice med roke. Pa ga je prijelo	težko	in sladko; solze so mu navrele v oči.Z levico	A
jo je poklical po imenu, je vzkliknila plaho,	težko,	kakor da se ji je srce preklalo od usmiljenja	A
ljudi, ki spijo in še v sanjah živijo svoje	težko	življenje, že pri rojstvu skaženo, sejano v	A
vikar Janez Potrebujež, je bil obsedel sam s	težko	knjigo na mizi, ki jo je že bila pogrnila za	A
bronastem klobuku. Črn malič se je obesil na	težko	železno kepo, otrok se zastonj muči, visi krčevito	A
prijelo?« Oglar zmigne z rameni pa meni, da bo	težko	kaj z njo.Duhovni molči.	A
pogled pa se togo zamišljal sam vase, v svojo	težko	osamelost in bridko onemoglost.Uljnjak, ki je	A
je zasopel utihnil. Koščene prsi so mu plale	težko.	Globoko je vzdihnil in dopovedal: »Takrat, ko	A
dolguje osem soldov od vlak, pa da imajo še	težko	raboto s kamenjem za grofovo apnenico.Grofov	A
Molili so dobro uro.	Težko,	nerazločno so izgovarjali besede, poudarili	A
»Bog pomagaj! Ali je tako	težko,	babo najti!Teže pač znebiti se je, kaj?« se	A
»Pa si me le spoznal,« je dejal hripavo in	težko	zasopel. »Komaj,« je zinil Kobal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani