težko (1.101-1.200)

hiše. Kmalu je čutil v nogah in v vsem telesu	težko	utrujenost.Legel je kraj ceste v travo, da bi	A
se ... ne bilo bi dobro, da bi stopil prednjo	težko	sopeč in nespočit ... da bi s hropečim glasom	A
Molite zame ...“ Začel je	težko	sopsti in dve uri potem mu je Marijca zatisnila	A
DESETICA Časih leže človeku mrko in	težko	na dušo, tiha, nerazločna groza, ki mu vzame	A
Odpiral sem počasi, in čisto čudno, veselo in	težko	mi je bilo pri srcu.Tam so bile spet tiste velike	A
Ne, prav za resno pravim: v flanelo zavit, v	težko,	priskutno toplo flanelo, tako tesno zavit in	A
glavo je naslanjal na majhno blazinico; dihal je	težko,	s polodprtimi ustmi in nagubanim čelom; na sencih	A
bleščečih sončnih žarkov. Kdor hodi po cesti, nosi	težko	breme.Hrbet je sključen, roke vise potne in	A
sem k oknu in sem gledal v noč, ker mi je bilo	težko	pri srcu.Ob pozni spomladi je bilo, koncem maja	A
so se smehljale. Slišal sem njeno globoko,	težko	dihanje in slišal bi bil, če bi šepetala v bolnem	A
prime jo narahlo, da bi je ne ranil s svojo	težko	roko, skloni se ter jo poljubi.Nato položi šopek	A
poljubiti na lice, toda nisem se ganil. Tako	težko	mi je bilo, kakor bi zagledal hipoma pred seboj	A
Ne vem, če sem ga imela resnično rada. Ali	težko	sem čakala noči; slonela sem ob oknu in žalostna	A
me imaš rada ali če me nimaš rada ... Ti ... tako	težko	mi je pri srcu ...“ ”Zdi se mi, da celo jokaš	A
”No, Bog s tabo, Judit! Verjemi,	težko	mi je pri srcu ... Tako se mi zdi, kakor da nisi	A
prostite, gospodična Judit!“ . / . / stran 39 . /	Težko	telo se je zibalo, prizibalo se je k durim;	A
ljudstvo ... Kako že hrepenim po tisti uri, kako že	težko	čakam viharja.Pa je že blizu čas -- in ah, Judit	A
tako mirno svojo roko v slovo. Narobe -- zelo	težko	mi je pri srcu in šele zdaj vidim ...Ampak kaj	A
poljubil ... Odprla sem okno, ker mi je bilo v prsih	težko	od tobakovega dima in od čudne bridkosti.Onkraj	A
Mrači se; nobeden žarek ne prodrè več skozi	težko	listje, komaj še razločim pot in kakor sladek	A
gradičev zanimivi tujci, veliko ljubezen v srcu in	težko	bolest.Poznam ga iz vseh svojih sanj in tudi	A
dvorišče oprašen koleselj in iz njega je stopil	težko	sopihaje moj debeli poštar.Dama na balkonu se	A
in da so bile moje bele gole roke vse sive.	Težko	mi je bilo pri srcu in mislila sem: ”Glej, jesen	A
zahajala rada k nji, zato ker mi je bilo vselej	težko	pri srcu, kadar sem videla tisti prijazni dom	A
in svojega naroda nesreči; in to, gospa, je	težko	in rodoljubno opravilo.Sploh pa je vse skupaj	A
ki jo ljubim od srca in ki mi je tako hudó in	težko,	da jo ljubim. Poslednjikrat se je ozrla tedaj	A
stran 44 . / ”Blagorodni gospod Grahar!	Težko,	zelo težko čakam, kedaj me posetite, da se v	A
”Blagorodni gospod Grahar! Težko, zelo	težko	čakam, kedaj me posetite, da se v Vaši preprijetni	A
smradljivo in zgoščeno olje. Trepalnice mi padajo	težko	na trudne oči, noge se mi šibé in omahujejo	A
stôri tako in vse, kakor nam priča povest!	Težko	nam je na svetu, lačni smo in žejni in strahov	A
ministrant okrenil pred oltarjem, ko je nesel	težko	mašno knjigo na evangeljsko stran, in je ugledal	A
komaj umeknilo umazani kaplji. ”Kaj ti je, da	težko	dihaš in da si tako bled?“ ga je vprašala mati	A
slišal njih smeha. Na obeh straneh mu je suknja	težko	visela ter mu tolkla ob kolena.”Gosposki Negoda	A
ni videl. Ljubil pa je tudi to puščavo, ki je	težko	sopla pod soncem; in ljubil je sonce samo, ki	A
bridkostjo in sramom v srcu je nosil Lenart	težko	butaro svoje nehvaležnosti.Bral je in slišal	A
Lenart je poljubil to roko ter je šel. Sila	težko	mu je bilo pri srcu, ko je stopal majhen in	A
-	Težko	mi je v roki pero, težje od kamna.Kadar piše	A
ne mogel razlagati niti najboljši psiholog.	Težko	bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti povzročilo	A
se vrnila, sta bila obadva čudno vzburjena;	težko	in hitro sta sopla, oči so žarele, kakor izza	A
sem razumel njen strah in samemu mi je bilo	težko	pri srcu. III	A
samotna kakor cerkev pred njim. In leglo mu je	težko	na misli, da ne bo stal nikoli tako na prižnici	A
oglasilo, zastokalo je, zaprosilo. Dihal je	težko	in tresel se je; ko je stopil navzgor, se je	A
bela mačka z rdečo pentljo na vratu. Dihal je	težko	in je udaril vdrugič, naravnost na oči.	A
škripaje zapirale. Šel je in je stopal tako	težko	kakor v sanjah; bežal bi in ni mogel.In tudi	A
On pa je šel mimo truden in upognjen, zakaj	težko	breme mu je ležalo na srcu. Pod klancem	A
oltarjem, ko boš novo mašo pel.« Tonetu je bilo	težko,	da bi zajokal na glas.Tudi on je oprl glavo	A
bil prišel. In vračal se je trudoma, dihal je	težko,	zakaj strma je bila pot in vsa posuta z ostrim	A
zamahoval je enakomerno in z vso silo, sopel je	težko,	kolena so se mu tresla...Ali bratov obraz se je	A
neizmerna žalostna pokrajina, in on je sam in	težko	breme leži na srcu, ne gane se, tišči ga k tlom	A
Naj bo v božjem imenu! -	Težko	mu je bilo, ali žalost je bila mirna, ves strah	A
že jagode; ko je posegel v grm, da bi upognil	težko	polno vejo, se je oprasnil in kri se je prikazala	A
jasno tudi vse drugo. - Mislil je naporno in	težko	je čakal, da bi dosegla senca vrh visoke strehe	A
gledati, kar mi je bilo prepreglo s sivo in	težko	mreno vso mladost, tako da se je mukoma vilo	A
seboj, tudi te bo prepregel ogromni pajek s	težko,	sivo pajčevino.Megla bo zastrla to prijazno	A
Ali zdaj veste, komu očitanje? Ah, gospod,	težko	je življenje!“ Naslonil je obraz v dlani	A
in hlev in skedenj in kaščo, se mu je storilo	težko	pri srcu.Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri	A
rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in	težko.	In sta šla vsak po svoji poti.	A
in Bogu ni potreba, da bi mu človek pomagal.	Težko	je breme, ki ga je naložil, dolga je pot, ki	A
star in sključen. »Ne boste nič opravili, oče;	težko	je priti do cesarja!« »Zakaj težko?	A
opravili, oče; težko je priti do cesarja!« »Zakaj	težko?	« se je začudil Jernej. »Pri cesarju je pravica	A
in tako usmiljeno je njegovo srce, pa nosi že	težko	krivico na skrivljenem hrbtu!Kje mu je mati	A
in nobeden ga ne pogleda, kadar stopi nanj s	težko	nogo.Na svojo mater je mislil morda, ki koprni	A
preden še se je vdal spancu, ki mu je legal	težko	na oči, so prišli, vzeli so mu culo in škornje	A
sem poslušal božji glas in sem se napotil na	težko	pot, na dolgo pot do cesarja.Pri njem je začetek	A
nebom, zakopali so jo sto klafter pod zemljo,	težko	skalo so zavalili nanjo.Jaz pa je ne iščem več	A
je moliti, ali besede so ji nenadoma pošle,	težko,	mučno ihtenje se je vzdigalo iz prsi, ustnice	A
edina židovka je bila v sobi. Pomikala se je	težko	s stolom in če je prišla do mize, je sopla in	A
skrčene pod krilom. Tina je trepetala, dihala je	težko.	Obrnil se je in se je vrnil počasi k sestram	A
usmili. Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali	težko	prst na rakev.Nato smo se vračali in še zmerom	A
Oh‐oh‐oh! Nesli so jo možje,	težko,	dolgo in široko rakev so nosili, v rakvi pa	A
ali zdaj komaj za ped visoko; padal je bolj	težko,	bolj že na prsa in na glavo kakor na noge.Toda	A
posteljo zimska noč z velikimi črnimi očmi.	Težko	ji je ležalo na srcu, ni ji bilo do spanja.	A
se je že oglašalo odtod, odondod enakomerno	težko	sopenje, je vzela Tina molek s stene in je pričela	A
Prišla je drugi dan elegantna dama. Dihala je	težko,	govorila je hlastno in razmišljeno, slačila	A
smeh, polglasne, hlastne besede, grgrajoče,	težko	sopenje.Z veliko silo ji je bušila kri v lica	A
vzbudila se je šele pozno v noč; bilo ji je	težko	in slabo in iskala je vode v temi... Nekoč	A
razodet je in poten, polodprta usta sopejo	težko;	zdaj je zavzdihnil, zdrznil se je v spanju.	A
kapelici, po dolgem in mračnem koridorju. Trudoma,	težko	sopeč, brez besede se je vila nočna procesija	A
so se premikale na vzglavju. Zasoplo je časih	težko,	zahropelo, zgenila se je odeja, roka se je vzdignila	A
grehi in trpljenjem obloženi; oni, ki so stopali	težko,	hrbet upognjen, glavo globoko sklonjeno; in	A
drsali, kakor da bi se upirale noge z vso silo;	težko	in sunkoma so dihale prsi. »Nehajte!«	A
kadar so se zalile Mariji oči in je dihala	težko	in so se prikazale potne kaplje izpod las na	A
ženska je molčala; tiho je bilo, da se je čulo	težko	sopenje in Tončke je bilo strah.Ženska je odšla	A
Pozdravljen, Kristus, ženin, ti vdano ljubljeni, tako	težko	pričakovani!... Pozdravljen!...	A
bližje sem bil domu, toliko bolj mi je bilo	težko	in pusto pri srcu.Ko sem zagledal naše polje	A
tri dni kasneje. Stal sem tam, napol v sanjah,	težko	culo na plečih; kjé da sem si bil naprtil tisto	A
Pogledal me je izpod čela in beseda mu je šla	težko	z jezika. ”Služit smo jo dali, toliko, da	A
glavo je imela upognjeno, gledala je v tla in	težko	je sopla. Ko sva prišla do zadnje hiše in	A
zgodaj postaran, izkušen in truden. Trdo in	težko	so ležale na meni črne vsakdanje skrbi; najprve	A
ljubil. . / . / stran 209 . / Nam vsem je bilo	težko	in grenko; ali vse drugače je, če se drže otroci	A
votlo, kakor v prazni cerkvi. Poslovil sem se	težko	od te samotne izbe.Zdelo se mi je, da so še	A
v deveti ulici. Koraki so odmevali po tlaku	težko	in brezobzirno, kakor od podkovanih škornjev	A
ulicami in nad poglavitno cesto, po kateri se je	težko	in počasi zibala naša gosposka barka. Voznik	A
bi le tja pod odejo videl!“ Prizibal se je	težko	in sopihaje k svojim gostom domačinom.Vse oči	A
zatisnila je oči ter je čakala. Ko pa jo je udarilo	težko	veslo naravnost na gobec, tako da se je curkoma	A
so bila nerazvíta. Od začetka je bilo Anki	težko;	roké so ji bile okorne, bodckala je, ”kot da	A
ženske s cveticami; Anki so zadišale šmarnice	težko	in prijetno in kupila je velik šopek. Prvikrat	A
so ji bile nogé še bolj neokretne, hodila je	težko	ter se zadevala s škatlo ob ljudí.Ni pazila	A
času, -- to mora na dan ... Čutil sem zadosti	težko	njihovo neusmiljeno roko in treba je, da tudi	A
navajen vina in zdi se mi, da sem pil preveč ...“	Težko	mi je bilo pri srcu in rad bi mu ugovarjal,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani