težko (1.201-1.300)

bi ne mogli vi...? Zakaj glejte, meni je takó	težko	in otožno...“ Šviligoja je pretreslo od nog	A
občinske hiše na cesto, je bilo njegovo srce	težko	in nemirno. Kljub temu je sklical občinsko	A
”Naš veliki greh! -	Težko	in neprijetno je človeku, če je prisiljen pisati	A
kolikor bolj je pil, tembolj mu je bilo hudó in	težko.	Vstal je opolnoči ter se napotil neopažen in	A
srcu ... Tam v temì, pred durmi, pa je dihalo	težko.	Drsala so kolena, praskali so nohtovi po lesenih	A
smehljajoče sreče v hlastni, boječi ljubezni. ”	Težko	mi je bilo; ali zdaj je dobro, ko si prišel	A
Milovanović je hodil po ulicah z nerodnimi koraki in	težko	glavo ... Kaj hoče od mene lepa žena Pere Josimović	A
in mehko, da je Pera dvomil za hip nad svojo	težko	slutnjo. ”Kurtović ga je videl, da je plezal	A
Videl sem takoj od začetka, da besedništvo ni ne	težko	dosežna, ne zelo utrudljiva stvar.Kdor ima humorja	A
DZS 1968 JESENSKE NOČI I	Težko	mi leži na duši to dejanje, storjeno v polusanjah	A
niti sam se nisem zavedal, da je bilo moje srce	težko	in potrto...Hodil sem po sobi vso noč; proti jutru	A
tvojega imena. Kako naj te kličem, kadar mi je	težko	pri srcu?Kod naj te iščem, kadar pade zagrinjalo	A
zelenim zagrinjalom, izza katerega se je slišalo	težko	dihanje spečega človeka.Za mizo je sedela Matilda	A
ker je tako zahtevalo moje srce. Toda meni je	težko	in grenko, in kadar ležem zvečer na posteljo	A
misli vstajajo iz zgodovine in človek se jih	težko	ubrani.Nekateri ljudje lažejo celo po smrti	A
dolgim in prisrčnim poljubom, tako da mi je bilo	težko	pri srcu. On pa se je ozrl name z dolgim	A
in nerazumljivega; prihajalo mu je tesnó in	težko,	a božala ga je obenem tista sladka, meglena	A
usehnila in rdeče, zatekle trepalnice so padale	težko	na oči. Zjutraj je stal z njo na pragu in	A
od njegovega telesa, samó v prsih mu je bilo	težko	in zoprno kakor da je doživel pred davnim časom	A
ziblje na klancu, človeka pa ni pod njima!“ ”Ali	težko	nosiš?“ Malo je počakal Jure, preden je odgovori	A
ugleda v daljavi svoj beli dom. Globoko in	težko	je zasopel Jure, postal je vrhu klanca, ozrl	A
name, potok, čakaj name, črni rak ... kadar bom	težko	nosil, kadar bom počival!Zdaj se mi mudi domov	A
ženim se!“ Tako je odgovarjal, dihal pa je	težko	in pot mu je lil po obrazu in po vsem životu	A
jutranjem mraku. Vse njegovo telo pa je bilo	težko	in nerodno, ne mogel bi se geniti drugače nego	A
Mračilo se je že, ko se je napravil Jareb na tisto	težko	pot, ki je čakal nanjo tako dolgo in s tako	A
uri, ki je pozabljena za zmerom, pokopana pod	težko	gomilo.Razmakne se gomila, ura bije, ki je odbila	A
slepe so stale koče, črno drevje je molčalo.	Težko	je bilo srce Jarebovo, tako plaha in slabotna	A
Postavili smo gajbo na mizo pod kostanj. Nerodno in	težko	se je spustil na mizo, s trudnim korakom je	A
Obadva sta molčala dolgo in obema je bilo	težko	pri srcu. In ko je nehal molk, sta se prijela	A
gorela, Damjan je ležal na postelji, roke pod	težko	glavo, in je premišljeval. ”Kako pač, čemu	A
v oči, da bom vedel, s kom imam opravila!“	Težko	se je zvrnil na posteljo, položil je roke pod	A
truden od črnih, nerazmotanih slutenj, ki so	težko	tiščale na njegovo srce; zdelo se mu je, da	A
povedal, ko je prepozno!“ Sramota je ležala	težko	na njegovem srcu, težje od vsega zla in vse	A
sedela; obadva sta gledala v tla in obema je bilo	težko;	od srca do srca je šla misel in zmerom bolj	A
-- zatisni oči in poslušaj! -- Zdaj je bilo	težko	obema, tvoja bridkost se je v potoku prelila	A
Na!“ S	težko	pestjo ga je udaril po čelu. ”Pomagajte!	A
dolini dvoje ljudi. Vsaki izmed obeh je nosil	težko	butaro na hrbtu.Eden je stopal, stopal, stopal	A
bodi milosten njegovi duši! -- Drugi je nosil	težko	in trudno svojo butaro, zakaj plesal ni z lahkimi	A
je bilo do tiste noči, je pokopano, leži pod	težko	gomilo in se bo vzbudilo šele na sodni dan.	A
Potnik se je trudoma vzdignil ter se je vzdramil;	težko	se je vzdramil, njegove misli so bile hrome	A
pojutrišnjem, ali šele čez teden dni. Ne bo mi	težko	slovo, ker vem, da se povrnem z veselim srcem	A
pozdravil. Hrbet mu je bil globoko upognjen,	težko	culo je nosil. ”Joj meni, samotnemu!“ je	A
poln kozarec vina in se je vrnil pred hišo.	Težko	sopihaje je vzdignil lestev; prislonil jo na	A
bi zadremal. Ali komaj je zatisnil oči, je	težko	zasoplo in zavzdihnilo deset korakov pod njim	A
Potnikov najmlajši napravljal v svet. Dolgo in	težko	se je napravljal; noga ni hotela prestopiti	A
izpustil ciganov vrat ter telebnil na tla.	Težko	je zasopel cigan in kri mu je bušila v lica	A
fantje, bandero sem!“ ”Kaj se to pravi?“ je	težko	sôpel župnik.”To se pravi besede pačiti ... grdo	A
priliznjene, zaljubljene mačice. Pograbil jo je s	težko	roko, zalučil jo v besnem zamahu ob tla.Mačica	A
težak in debel hlapec je zaspano božal debelo in	težko	kobilo. Ko je župnik ugledal kaplana tik	A
v solzah, ihteč in prestrašen, da sem ga le	težko	razumel. ”Šli smo po cesti ... potem smo stali	A
in potrebna in tako velika, kakor svet sam ...	Težko	je ležala takrat božja roka na meni.Dovršila	A
-- Sivo,	težko	življenje, polno truda, bridkosti, boja in trpljenja	A
Gospoda slavna!	Težko	nalogo mi je bil določil slavnostni odbor, pretežko	A
pa jih je žalibog toliko, da se posameznik le	težko	vzdigne iznad števila ter zablešči v posebni	A
njenih ust; vzdignila bi bila že morda neokretno,	težko	nogo ter mi jo položila na goli tilnik, iztegnila	A
globoko, da se je doteknilo čelo tal; zasopla je	težko,	zaječala, toda nenadoma je izpustila roka, ki	A
mislila v svoji bridkosti in njeno srce je bilo	težko.	Sredi trudne poti, sredi žalostnih misli	A
jo je s srepim očesom in skoro je že iztegnil	težko	roko. ”Kaj sediš tukaj?“	A
lahko smrt. Ampak, to je, mi smo zatiran narod;	težko	dobi Slovenec pošteno službo, če nima takega	A
je ljubil od srca. Kadar mu je bilo sitno in	težko,	se je napotil k njemu, samo zato, da je sedel	A
bežne in polne bridkosti. Resnica je, Boga mi:	težko	je biti fenomen.To resnico je občutil docela	A
že ve, saj bo kmalu voditelj naroda. -- Ah,	težko	je, težko, uvaževati ... praktične ... razmere	A
saj bo kmalu voditelj naroda. -- Ah, težko je,	težko,	uvaževati ... praktične ... razmere ...“ Zatisnil	A
sem, Peter Novljan, počival bi, upihni luč!“ ”	Težko	ti je pri srcu nocoj.“ ”Res težko, zakaj	A
”Težko ti je pri srcu nocoj.“ ”Res	težko,	zakaj mučil sem se pošteno in izprevidel sem	A
drugega, - tam je vse, o čemer sanjaš, kadar ti je	težko	pri srcu.Samó tistih majhnih skrbí, ki te zbadajo	A
onemelo; en sam človek hodi po belem pesku, s	težko	glavoin zamišljenimi očmí; široke sence se razprostirajo	A
naposled v stransko ulico. Kralju je bilo zeló	težko	in mučno.Ljudjé so se zadevali óbenj, časih	A
smehljajo davno znana egoistična nagnjenja.	Težko	jih je spoznati, ker so bili oblekli frak,	A
vrezani v kamenito steno; ali brati jih je bilo	težko,	ker jih je bila večna vlaga zabrisala. Nad okorno	A
jako radovedna. ”Vama samima je gotovo zeló	težko,	da živita takó divje in nedostojno življenje	A
stropom. Bil sem med njimi in nisem bil; njih	težko	sapo sem dihal, njih bela lica sem videl in	A
nocoj moj cilj; zakaj ti ne veš, kako je meni	težko	in žalostno na svetu.Šel bi kam, daleč stran	A
sonca, ki sije nad hribom ...“ ”Če ti je bilo	težko	pri srcu, zakaj mi nisi povedal?“ Veliko	A
glas je bil vdan in poln ljubezni. ”Če si	težko	nosil, zakaj nisi naložil križa na mojo ramo	A
ga, ker ga imam rada!“ si je mislila Hanca in	težko	ji je bilo.Tako mu je darovala vdano ljubezen	A
pot pred tabo. Ko te vidim tako žalostnega, je	težko	tudi meni ...“ Vrh hriba sta počivala.	A
se poslavljala v dežju in blatu. Morda mi je	težko,	ker je sonce preveč svetlo ...“ ”Poglej na	A
samo zato pač, ker se poslavljam in ker mi bo	težko	po tebi ...Tudi globel je bila danes prvikrat	A
cvetočo pokrajino. Molila je z ustnicami, srce,	težko	in žalostno, pa ni molilo. Daleč so bile misli	A
koraki in se ni več ozrl. Hanci je bilo mrzlo in	težko	v prsih, tudi glava ji je bila težka.Ko se je	A
kolena. ”Hitreje stopiva, Hanca, drugače nama bo	težko	obema ... Tam na tistem kraju, tam so še tisti	A
zaškripale v tečajih. Oče in mati sta sopla	težko,	zadehel zrak je bil v sobi.Na postelji je zašumelo	A
bile rdeče in zatekle. ”Sanja se ti, ker imaš	težko	srce ...Jaz vem, zakaj ima težko srce ...“	A
ti, ker imaš težko srce ... Jaz vem, zakaj ima	težko	srce ...“ Resnično je bilo zaškripalo zunaj	A
sanjal o njem, bi me ubili! ... O, prijatelj,	težko	je človeku samemu ...“ ”Kdo te je priklenil	A
Takrat mu je legla tolažba v srce; začutil je	težko	utrujenost v nogah, trepalnice so ga zaskelele	A
bil tukaj, pa se ti nisem upala povedati. Ali	težko	bi mi bilo, če bi se tako poslovil in bi vse	A
sem mislila, ne nase! Le tebi bi bilo sitno in	težko,	če bi me moral voditi za roko; ko je tvoja pot	A
ne izpustila, drsala bi za njim po kolenih. ”	Težko	bo še tvoje življenje, padal boš še pod pretežkim	A
širok in velik, s polnim, rdečim obrazom, s	težko	srebrno verižico na telovniku. ”Videl je	A
Takoj ko je prišel, ga je dobila na limanice, pa	težko,	da bi ga izpustila ...“ Hanci je bila koža	A
mislila Hanca. Kmalu nato je prišla debela,	težko	sopeča dama, dvoje gospodičen za njo.Obe sta	A
debeli gospod ob durih je ploskal in sopel	težko	in klical, obraz se mu je svetil od radosti	A
in druge ni-- nobene ... Velikokrat mi je bilo	težko	pri srcu in drugje mi ni bilo tolažbe, nego	A
ali tudi kazen je velika ... Zdaj vem, da bo	težko	moje življenje, da ne pridem nikoli do konca	A
Monakovo in iz Monakovega v Pariz. Toda srce	težko	-- noga hroma!“ ”Od nocojšnje bolezni te	A
bila posuta s tako grobim kamenjem, da je Hanca	težko	hodila s svojimi majhnimi, trudnimi nogami	A
primi se me za roko!“ Stopila je, dihala je	težko;	motno in mučno ji je bilo v glavi, rada bi že	A
na ramo, misli so se ji zmedle in zaspala je	težko	spanje brez sanj. ČETRTO POGLAVJE	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani