težko (1.001-1.100)

trenutka ne bi dala. Samo ko vse ne bi bilo tako	težko	in zapleteno!« »No, vidiš!	A
da so popustile zapornice, ki so zadrževale	težko,	nestrpno vodovje.Odpahnila je vhodna vrata in	A
bo storila tisto, kar je treba, če je še tako	težko,	in storila tako, da vsem pri tej priči vsaj	A
svežem zraku, sta ostrmela nad blagodejno nočjo.	Težko	je bilo verjeti, da sta tako dolgo zdržala v	A
pokoriti z izmikanjem, z izgovori in z lažmi, s	težko	vestjo pred spanjem in z grenkim okusom v ustih	A
zakup vse tisto, izmikanje, izgovore, laži,	težko	vest, grenki okus, se je tolažila ona. Bodiva	A
izdatke ali zvišaš dohodke.« »Lahkó rečeno,	težko	storjeno!« je odvrnila Olga in se zasmejala	A
In če si preveč nestrpen, tistega, kar tako	težko	čakaš, kot zanalašč noče in noče biti.	A
je spal tisto noč, kolikor je je še ostalo,	težko	in nemirno spanje, kakršno ljudje spijo po hudih	A
je na eno nogo, čeprav je pri tem takoj začel	težko	dihati, in dolgo tipal pod posteljo, a ni privlekel	A
ne da bi si bil nehal bezati med zobmi: »	Težko	je reči.Najbrž mislijo, da boste tako ali tako	A
glavniček in se počesal. To je delal počasi, s	težko,	utrujeno roko, dokler niso ležali valovi njegovih	A
avtomobilskega motorja, ki ga je že dolgo in	težko	čakala, čeprav je bila tako vznemirjena, da	A
toda življenje teče naprej. Čudno je to, in	težko	verjetno, obenem pa je edina rešitev.Vse je	A
oknicah in opletanje vetra ob vogalih. Bolnica je	težko	vzdihnila in premaknila glavo na blazini.Njeno	A
oče vedno kregal, če ni bilo dovolj nakošene.	Težko,	da jo je sinoči kdo oskrbel, in danes zjutraj	A
dovoljstvom meril posestvo. Največkrat so ga ustavile	težko	obložene jablane, katerih nepregledna vrsta	A
govoriva, ti priznam, da mi je bilo spočetka	težko.	Pozneje sem se privadil in zdaj hvalim Boga	A
Močni možak je obstal na mestu kakor vkopan,	težko	dihal in nekako nezavestno opazoval otrokovo	A
kratkimi nožicami hitita naproti ... Bolna žena je	težko	zahropla, in lepa, predraga slika je hitro izginila	A
prežalostna novica, ali revica je bila že dalje časa	težko	bolna in vem, da mi je odpustila ... V	A
presneta voda!« je vzkliknil deček in si natovoril	težko	breme na hrbet, da je voda zaplenkala v brenti	A
vrsto raznih možnosti in od duševnega napora	težko	dihal.Čez nekaj časa se je udaril po čelu.	A
možakar v svoji hiši ne trpi ugovora: pred njegovo	težko	pestjo in osorno besedo trepeta razen gospodinje	A
življenja na Hojanovini. Toda pri srcu mu je bilo	težko	in najrajši bi se bil vrnil, četudi bi ga prišli	A
katere se je z neprijetno razločnostjo slišalo	težko	Miklausinovo hropenje, je pretrgala šele odurna	A
pridušeno, kakor da prihaja iz velike daljave in s	težko	muko do njegovih ušes. »Kaj mi hočeš	A
bomo imeli vodo bližje; ne bo je treba tako	težko	nositi po hribu ...« Teta se je ozirala	A
grbančili prvi popki, medtem ko je presunjeni Lovrek	težko	sopel in komaj zadrževal solze. »Zdaj	A
kovinskim ritmom se je družilo nevšečno cviljenje	težko	natovorjenih samokolnic, odvažajočih kamenje	A
»Nošenje vode bo prav tako še potrebno ...	Težko	bo!« »Z nošenjem vode ni nič, nanjo	A
požiralnikom zagradili in ograjo opremili s	težko	zapornico, ki se je lahko dvigovala od zunaj	A
molčeči Janez, »kako si se prištulil tja!« »	Težko	je bilo, zares!A Toplice so bile že od nekdaj	A
človeka, kadar se bliža dolgo zaželenemu in	težko	pričakovanemu cilju.Lokomotiva je tenko zabrlizgala	A
sladek in mamljiv, kakor včeraj, zato pa velik in	težko	dosegljiv.Še bodo potrebni napori, še bo teklo	A
odkril še nov svet, manj viden, ne tako otipljiv,	težko	dosegljiv, zato pa nič manj resničen.Notranji	A
trudom pomikala po strmi gorski stezi navkreber.	Težko	obloženi z nahrbtniki, puškami in strelivom	A
v zakope menažo, tobak in pošto. »Nocoj bo	težko	kaj prišlo,« je podvomil eden izmed počivajočih	A
obraz mu voščeni od bolečin, prsi mu pretresa	težko	hropenje, na ustnice mu sili krvava pena in	A
»Lažeš!« je viknil Ulrik. »Razumem, da mi	težko	verjameš.No, dobro!	A
Brezumni, skoraj otroški jok je pozneje prešel v	težko	in moreče ihtenje odraslega človeka, pri čemer	A
izhoda ni! Lovrek se je oprezno nagnil čez	težko	dihajočega, v delno nezavest pogreznjenega Ulrika	A
za nekoga, ki je nosil negibno, kakor svinec	težko	truplo.Desno in levo so mimo njega žvižgali	A
niso več vračali na fronto, temveč izginjali v	težko	pristopne planinske gozdove na Rudniku in Kozjaku	A
se zemlje. Pri farovškem mostu se je Lovrek	težko	sopeč ustavil in se zagledal v nekoliko naraslo	A
No, mama in Zoran pa se počasi privadita...« »	Težko	ti bo...« »Nič težko!	A
»Težko ti bo...« »Nič	težko!	S ponosom bom stala ob takšnem možu, kakršen	A
ime; sključeno, skoro ponižno stoji pred njim,	težko	sope, čaka odziva.Lovrek se začudi: stari Miklausin	A
potrebe premestil nekaj stolov in nato pogladil	težko	zaveso pred oknom.Pri mizi je nato še dolgo	A
otroka sem privolil v prodajo. Odkrito ti povem,	težko	se ločim od Belega dvora. Preuredil sem ga,	A
»Ali mi bo prodal?« »	Težko,	Gradnik, težko.Vendar stavim glavo, da te bo	A
»Ali mi bo prodal?« »Težko, Gradnik,	težko.	Vendar stavim glavo, da te bo drugače sprejel	A
kotlina i dalje ob strani se šireča dolina.	Težko	se oddihujoči Miklausin je Gradnika ponosno	A
silo rinil po širokih kamenitih stopnicah.	Težko	je šlo: krepki Gradnik je zdaj mukoma sopel	A
očividno izdelani po fotografijah. Starec je samo	težko	zasopel in stisnil otroka k sebi. »Zdaj	A
dobro!« Oddahnil se je, kakor da je odložil	težko	breme in se nagloma spomnil: »O ti preklicani	A
prijazno nasmihali ... A Petru je postajalo tako	težko	in tesno ...Čutil je vedno jasneje, da je izobčen	A
preperelimi, dolgimi vejami, - to sivo, mirno,	težko	nebo, - to so le še same mrzle sence, in v soparnem	A
Anastaziju se je zazdelo, da vleče za sabo	težko	verigo. Ljudjé so stopili pred njegovim pogledom	A
vse leto, če je mrazilo, ali če je palilo.	Težko	plahto, štirikrat pregrnjeno, je imel pod glavo	A
pod zapeček!“ je zagodrnjal Aleš v spanju. ”	Težko	je življenje svetnikov!“ je zastokalo zamolklo	A
človek, utrjen v vseh čednostih, je prenašal	težko	trpljenje. Ob kosilu je popil Aleš v krčmi	A
oči vroče in bolne od solza, v srcu sram in	težko	bridkost, kakor da bi se vračala brez odveze	A
tudi hudó potrte in puste. Aleš sam je občutil	težko	bridkost svojega srca in je pomislil nenadoma	A
oprostite mi to solzo ... Verjemite, da mi je	težko,	-- a zlata svoboda, to je prvo!... Bodite zdravi	A
senca, vedno bližje ... In postalo mi je tako	težko,	tako tesno ...Pogledala sem svojega moža ...	A
po vsem telesu in utrujene noge so se le še	težko	in skoro mehanično pregibale.Solnce je gorelo	A
kmalu od mamice Ane in postalo mi je precej	težko	pri srcu, ko sem ji pogledal zadnjikrat v otroškonaivne	A
glavi. Kaj sta govorila, tega nisem slišal;	težko,	da bi me bila spoznala, in zato je nisem pozdravil	A
”Daleč ... prav od horjulske strani ...	Težko	sva bredla in brodila, izgubila sva se ... kajpak	A
njegovem pripovedovanju, da mi je bilo samemu	težko	pri srcu.Strah me je bilo...	A
in tudi oči so mi oslabele; posebno pri luči	težko	berem, pisati pa še celo ne morem.Podnevi pa	A
zelo na desno stran, ker je nesla na levi roki	težko	košaro. Stopil sem nekoliko hitreje, zakaj	A
moški in ženska. On je bil do brade zavit v	težko	suknjo, klobuk si je bil pomeknil skoro do obrvi	A
obvezo, pa se ne morem geniti; desna noga visí	težko	od mene, leži tam, kakor kos kamna ...Takrat pridrví	A
svetil na razgretih obrazih, dekleta so sopla	težko	pod tesnimi modrci in zmršeni kodri so se jim	A
hrbet -- komaj so nosile noge veliko breme:	težko	srce, v daljavo koprneče, v dolino‐temnico pričarano	A
“ Ko je stopil v izbo, je začutil nenadoma	težko	utrujenost; položil je harmoniko na mizo, sedel	A
zemlje, in stopil je resnično, opotekaje se,	težko	sopeč. ”Ali si pijan, Martinec?“	A
drčalo po klancu; prišel ni dalje, dasi je sopel	težko	in mu je lil pot po čelu. ”Hana!“	A
bobov mu je bilo komaj. Srce pa mu je bilo	težko,	tiščalo ga je k tlom. Spomnil se je Francke	A
hlev. Ne misli toliko na sina, da ti ne bo srce	težko.	Daleč je in ne ve, da mu je mati bolna.	A
”Ostal bi rajši doma, mati!	Težko	vam bo sami in nikogar ni, ki bi vam postregel	A
bi klical, kdo bi ga čul?“ Stopal je vzdol,	težko	sopeč in poten; s hoje se je usula nanj pest	A
kučmo nižje na oči. ”Če bi še dalje počival, bi	težko	hodil.Božja volja je bila, da sem se napotil	A
dan in pot; ne steze ne bo izgrešil, ne ure.	Težko	ji je bilo, da pride sin edinec v samoto in	A
”Vsaj do župnije, preden umrjem!	Težko	bi bilo človeku umirati v tej samoti.“ Poznal	A
”Sveti večer!	Težko	je umreti človeku na sveti večer.“ ”Lačen	A
Kolena so se mu tresla od utrujenosti, zasopel je	težko	ob vsakem koraku.Oziral se je po samoti; oči	A
odrevenele, ukopale so se v sneg in vzdignil jih je	težko;	vroč pot se mu je vlil po čelu. Pred njim	A
“ je odgovoril hlapec na klancu in je sopel	težko	navkreber. ”Težak si, dragi moj, težak za	A
postavil stol ob posteljo in je sedel. Čudno	težko	mu je bilo pri srcu; iz njegovih oči, nevajenih	A
pojdita ...“ Govoril je tako tiho, da ga je bilo	težko	razumeti; zdelo se je, da hoče zadremati.	A
hrepenenje. Moje oči niso solzne, a moje srce je	težko,	kakor bi mi ležal kamen v prsih ... Jaz nisem	A
Ušeničnik. * . / . / stran 197 . /	Težko	je to življenje in za toliko temnih ur, za toliko	A
in dolgočasno in na tleh leži rumeno listje.	Težko	je to življenje in ne vedel bi, čemú naj ga	A
neumni stvari ... Sedel sem pri oknu, pol zavit v	težko,	do tal segajočo gardino.Ravno pri verzu ”--	A
Napoleon, pa bi bil šel zdaj Napoleon mimo naju!“	Težko	mi je bilo, kakor greh mi je lezlo na srce.	A
in kedaj se je završil to čudni preobrat. Nič	težko	in nič sramotno se mi ne zdi to življenje ...	A
počasi in trudoma, kakor da se mu je bilo zvalilo	težko	breme na pleča. ”Še pred tremi dnevi ... še	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani