Parnik se je oddaljeval, nič ni bilo več slišati čofotanja koles ob desnem in levem boku, a kakor da so ju vzeli iz starega mlina, sta mleli vodo in žarke v vodi, tako da se je za parnikom zmleta voda in so se zmleti žarki uravnavali v dve penasti progi, ki sta iskro migotali. Potem je parnik zavil okoli rtiča, in on je pomislil, da se bo kmalu spet vznemirila voda v novem portiču in zagugala čolne. In tako še neštetokrat do večera in do Dezenzana ob vseh naseljih s sivimi zvoniki v tihih in oljnatih zalivih, ob vseh slavnih kopališčih z visokimi hoteli, ob skrivnostnih vrtovih s temnim zelenjem, palmami ter stopničkami, ki se spuščajo v zastrte pristane.