Tresoč se od groze in studa ob pogledu na strahotno zmaličenega mrliča, pobegne nazaj k negibno ležečemu Ulriku, kjer se loti pregleda njegovih ran. Večina ran k sreči ni nevarna, toda leva roka je zmečkana in kakor vse kaže, večkrat zlomljena. Bogve koliko ne more pomagati; za silo mu očisti rane, jih razkuži z jodovo tinkturo ter obveže, poslužujoč se veziva in perila, ki ga izvleče iz nahrbtnikov.