Tišino, iz katere se je z neprijetno razločnostjo slišalo težko Miklausinovo hropenje, je pretrgala šele odurna kletvica starega Hojana. Istočasno je telebnila na fanta njegova roka s tako silo, da se je ta opotekel po sobi. Ta vsem prisotnim razumljiva in deloma iz srca potekajoča kretnja je sprostila duhove.