nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Jezik se pritisne ob nebo, narahlo podrsa po nebu, kakor bi hotel še poslednjič okusiti opojno tekočino, nato pa se nanagloma odlepi, tako da je mogoče slišati glasen tlesk, koj zatem pa še veliko podobnih zvokov, ki bi jih pač mogli poimenovati z mlaskanjem, cmokanjem in sploh z vsemi tovrstnimi besedami.
Leva roka še ne ve, kaj bi počela z gladkim belim pokrovčkom. Kazalec otipava njegovo notranjost, narahlo drsi po navojih, dokler ne seže prav do dna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani