povej (935-1.034)

trenil, se je glumač razgrel in vzkliknil: »Tak,	povej	no!Saj je tisti, ki ga je tvoj oče v Sočo pognal	A
tako,« je vzkliknil Štefan, »potem mi le še	povej,	kako more Bog gledati tako mirno ... « Andrej	A
je dejal Božič zelo ponižno, »ali ga koplješ?	Povej	no, še meni!Ali pa mi posodi.	A
si še cerkovniški. Le kje naj izberem, to mi	povej!	« »Bog pomagaj!	A
Veljajo pa, dokler se prvo pismo ne zgubi.« »	Povej	že, ali ga Golja še ima?« »Ima in nima,« je	A
tedaj Mohor in začel dražiti domačina: »To mi	povej,	Kozariščan!Ali je res, da ste se Tolminci odvadili	A
»Moram iti. Če te bodo vprašali, ne	povej,	da me poznaš.« »Ne bom!« je šepnila.	A
Vsaj z eno žensko naj se pomeni, da bo sit.	Povej	mu pod nos, kakor mu gre.Žensk nima pravice	A
»Nič se ti ne bo zgodilo. Tistega človeka	povej,	pa te izpustim.« »Nikoli!« je zavpila.	A
Ali smem?« »	Povej!	« je bevsknil sodnik. »To-le preberite pa potrdite	A
njihovo neskrbnost v svetlih valeh. »Materi	povej,	« je spregovoril Luka. »Ne morem,« je rekla deklica	A
je tisto, kar so gospoda z nami počeli? To mi	povej!	Povej, kako te v tem uče tvoji učitelji.«	A
To mi povej!	Povej,	kako te v tem uče tvoji učitelji.« »Prav uče	A
je dejal Zorut. . / . / stran 444 . / »Pa	povej	onemu, da si govoril z Mohorjem Kacafuro, ki	A
času spet sreča svojo ljubezen. »Nikomur ne	povej,	da se je vrnil...« mi je zabičal ata. »Dovolj	A
sem ga imel posebno rad. »No, vsaj ti mi kaj	povej!	« sem mu pokimal z glavo.On pa nič.	A
»Saj grem... Samo nekaj mi prej še	povej,	Johan!« sem ga zaprosil.Johana smo vsi tikali	A
»Ne, nekaj drugega...« sem pomencal. »No, le	povej!	« »Če ne boš hud...«	A
dali študirat za gospoda ali za škrica! To mi	povej!	« »Eh, gospod pa tak!	A
ko se je naredila noč. »Ti pa gospodu Vossu	povej,	da ne morem, ker sem strašno bolan in ker nimam	A
ognil vsem sporom in nepotrebnim prepirom. »No,	povej,	kaj sem naredil narobe!« »Veliko, veliko	A
Kamorkoli pridem, govorijo samo o tebi...« »No,	povej	že, za kaj gre, drugače me bo razneslo od radovednosti	A
»No, kaj si doživel?« sem dregnil vanj. »	Povej	že enkrat!« »To, da sva Peričniku z	A
vedel, da je to samo najina skrivnost. »No,	povej!	« »Slap Peričnik je včasih padal tam	A
tudi jaz, smo mu navdušeno zaploskali. »In	povej	tudi to, kaj se je zgodilo potem!« sem ga bodril	A
»Hvala ti za pojasnilo! Sedaj mi pa še	povej,	kakšno vojaščino imate, in kakšna je posadka	A
edina tolažba! Toda kako se je zgodilo vse to,	povej	mi vendar!« »Kako se je zgodilo?« odgovori pater	A
Pater major si natoči in pije. Potem vpraša: »	Povej	mi, kaj se je zgodilo dalje?« »Torej stara Meta	A
To je ravno modrost v modrosti te naprave.« »	Povej	mi še nekaj!Opazujem in opazujem tolpo izpovedancev	A
kakor si govoril!« Potem vprašam: »Sedaj mi še	povej,	ali so očetje frančiškani tudi sodniki na kazenskem	A
tega, kar hoče zapisati soror Evlalija, ta ga	povej!	Ne dolgo, in prepozno bode!	A
niste nič skusili in ki tudi nič ne veste!« »	Povej	nam kaj!« je prosila Liza, ki se očividno z	A
Še vedno sem ji hotel biti oče: »	Povej	mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši? Ali	A
daleč od njega, ko je še zavpil: »Meta, le	povej	Lizi, da kopljem novo njivo!« Pod Malenskim	A
Na ves glas je klical: »Piškotulja, kje si?	Povej	no, a sem ti kdaj kaj dolžan ostal?Ti preklicana	A
»Kdo vendar?	Povej	no!Ne imej ključavnice na ustih!«	A
Le jokanja ne! »Ljuba Karolina,	povej	vsaj, kaj je?« vpraša mehko. Z belim robcem	A
vendar nisi zapredla v kako neumno ljubezen!	Povej	no, oj ti ljuba šemica moja!« »Poprej je Bergamucev	A
mogoče!« je odgovoril Bernbacher hladnokrvno. »	Povej	vendar, kako je mogoče?« je silil Češko. »Lavrin	A
kaka groza!« V največji jezi pa je viknila: »	Povej,	s kom si oženjen? Ali z mano?	A
Je morda ta kaj zate trpela?	Povej	in govori!« Ko ji ni ničesar odgovoril, je zatulila	A
O, o, o!	Povej	in govori!«Inglesie je uvidel, da se mu ni dalje	A
Ali prideš ali ne prideš?	Povej	vendar!Piše mi, da neprestano misli nate, ti	A
obrnil ter izpregovoril osorno: »Očetu pa le	povej,	da naj pripravi denar, če me ne vzameš!« Kar	A
Vzeti me pa mora, da veš! Tudi mi	povej,	kdo je!V greh se ne podam, Magdalena, ker nočem	A
bledem obrazu. Zopet je izpregovoril: »Marija,	povej	mi, se li tudi ti tako dolgočasiš na zemlji	A
nase, in kako naj opravljam svojo službo, to mi	povej,	Maksim Porfirjevič?« »Izgovori se,« je del oni	A
Metelko je zdihoval: »Kdo pa?	Povej	vendar, kdo pa?« »Ne osebe, ideje nas rešijo	A
skrbeh in kaj naj počnemo, če te izgubimo?	Povej	mi torej!« Jurij Ljudevit se je pazno	A
deželi te oblasti, da dosežejo, kar hočejo!« »	Povej	vendar kdaj, kdo je?« »Poslušaj torej	A
se pridno in dobro učiš? He, dlaka, o tem kaj	povej	poštenemu svojemu stricu!« »Vidi se	A
skuša izmolsti kaj žvenketajočega!« »Pojdi in	povej	mu, da ga kličejo zakoni - leges et constitutiones	A
»Nikar se ne šaliti!	Povej	mi resnico!« »No, ker si pošteno vprašal	A
Napel se je obraz tolstemu gostilničarju: »	Povej	mi resnico, prijatelj!« »Deželni glavar	A
Hej Plavček, prikrevljaj sem!	Povej,	koliko je dolga, gospod ti hoče plačati!Saj	A
« »He, Plavec,« kričal je óni zmagonosno, »	povej	mi, koliko velja pri tebi beneški cekin in kaj	A
»Caraffa je že v mojih rokah! A	povej	mi, mi Engelbrehte, ima li ta vladika Pádenski	A
hotel danes v noči odjezditi z menoj na Turjak!	Povej	mu, da imam novega konja in da zastavim deset	A
cekinov, da ga nima takega v svojem revnem polku.	Povej	mu tudi, da se bode kratkočasil z menoj na Turjaku	A
dejal vitez, s silo ukrotiš svojo strast, »in	povej	mi vse, kar veš o gospe Ani Rozini!«	A
zeleno travo - če bi tudi graščinska ne bila!« »	Povej,	povej, kako je bilo!Kam si mi vlekel ženo!«	A
travo - če bi tudi graščinska ne bila!« »Povej,	povej,	kako je bilo!Kam si mi vlekel ženo!«	A
Iz te moke ne bode kruha!	Povej	ti gospodu Mesecu ali Soncu ali kako se mu že	A
obrnil k dijaku: »Idi k svojemu gospodu in	povej	mu, da mu izpod treh cekinov ne morem dati te	A
orožje!« »Izlij ga kupo, dragi Simonović, in	povej	nam, kar veš!Aricago pa moraš poznati: veliko	A
»Ne, nekaj bolj važnega je!« »	Povej	že vendar!« »Oženil bi se rad!«	A
glavo, rekoč: »Filip, poglej mi v obraz ‒ in	povej	mi, da me ljubiš!« In zardela je kakor mlad	A
vendar, če je še tako smešen v vaših očeh!« »	Povej	vendar, kdo je.« »Filip.« »Kakšen Filip?« »Tekstor	A
»Ne še!« oglasita se grof in kontesa. »	Povej	nam, mama!« »Naj bo, naj bo, ker ravno govorimo	A
vedno o smrti govoril!« oglasi se grof Anton. »	Povej	nam še kaj, kako je bilo nekdaj, mama!« »Res	A
kaj, kako je bilo nekdaj, mama!« »Res, res,	povej	nam še kaj,« dostavi grofica.»Saj imaš pri gospodu	A
prečrtal, vse izbrisal!« . / . / stran 180 . / »	Povej	nam kaj o vojvodinji Korneliji Amaliji!« prosi	A
se je tudi zelo zanimal za stvar. »Izproži in	povej	nam vse!« »Reč je hitro povedana!« odgovori	A
pripeti!« dostavi grof Welser goreče. »Toda	povej,	kako je bilo potem, ljubi, preljubi mi prijatelj	A
»Vraga! Pusti psa pri miru in	povej,	kako je prišlo potem!« ujezil se je grof Egon	A
istini cigaro; njej pa je bliskal srd iz oči. »	Povej	mi, čemu da si prišel!« Komaj je izpregovor	A
»Čemu mi pripoveduješ vse to!	Povej	mi rajši, kako da si prišel danes tu sèm, dragi	A
vidim, da ga bom moral naznaniti na škofijo. Le	povej	mu: Hudačut je zobal ponarejene listke, Codelli	A
tole: »V Loki poišči strojarjevega Valentina!	Povej	mu, da čem imeti Trubarja!Bolje mi bo, če bo	A
Kakor bi bila skupaj krave pasla! Miholca,	povej	to na gradu, da se zapiše!Jezus! Jezus!«	A
če je utihnil, je zaprosila: »Marks, še kaj	povej!	«In zopet jih je bril Marks in Agata se je smejala	A
svojim gospodom. »Pierre,« je spregovoril trdo, »	povej	temu človeku, da se pred človekom ne kleči!	A
Frančišek jo je miril: »Ne hiti tako, deklica!	Povej	nam, kdo si in od kod prihajaš!« V svoji zmedenosti	A
stran 23 . / Po tem opominu še pristavi: m	Povej	mi, Katarina, kako je s tabo; imaš Ii tudi pravega	A
ok . / . / stran 62 . / rog sebe poglede in	povej	mi, je li to takšno jutro, da bi mogel umreti	A
pa se okrepčajmo, nato pa nam gospod Andrej	povej,	kako je bilo končno s kanonikom Amandom, ki	A
no, vstopi!l hitel je, mpa daj za pijačo in	povej,	kaj je kaj novega v Ameriki!l Izgovarjal sem	A
lahko koj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in	povej	mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečem	A
»Kaj naj mu rečeš, malopridnež?!	Povej	mu, kako motiš pouk, tekaš po razredu in uničuješ	A
Evo, vidš, d še vedno znam. Raj mi že enkat	povej,	kaj si mi prnesu.Stojiš tukile k štopar sred	A
mama. »Pa če srečaš ta starga,« je pridala, »mu	povej,	da bom tud jest hmal pršla za vama.Mam že dost	A
»Ne brbljaj, kot traktor sredi hriba, tak	povej	že, kar leži ti na štrenastem jeziku!« »Že hitim	A
pravkar padel na vroča avgustovska tla. »No, pa	povej	tole v gostilni pri Vilmi de Bilni, ko prideš	A
razvajeno otroče, buča neumna. Steci ven na sneg,	povej	otrokom pravljico o češnji Rdečki in črvu Radovanu	A
čakaj malo,« sem se začel potiti. »Najprej mi	povej,	kje so vsi, ki so bili še malo prej tule?«	A
je Trlep malo zamižal in se zasmejal. »Rajši	povej,	ali drevi kaj smukneš na Kum ‒ saj je vsem veščam	A
dvignil je glavo in segel po medici. »Mar rajši	povej,	katero bi rad,« je Majnhalm dalje silil iz vinskosti	A
Slišiš, Hartvik?« ga je ustavil. »Vedi sam in	povej	tudi drugim, da bo z menoj imel opraviti, kdor	A
radi nekako iz navade spravili to davščino. Le	povej	jim, da se motijo!« »Kajpak, taki so, no, ne	A
Molči, da se mi ne zameriš tudi ti! Pojdi in	povej,	kar si slišal!« Majnhalm se je obrnil in nameril	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  435 535 635 735 835 935 1.035 1.135 1.235 1.335 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani