povej (1.335-1.434)

vem, da bom pred Bogom zanjo povišan.« »Torej	povej,	kar imaš povedati,« se je nejevoljno oglasil	A
Polonico iskat, ker jo hočeš ti vzeti.« »No, pa	povej	svoje mnenje,« je nestrpno dejal Andrej in pospešil	A
»Nekaj imenitnega!« »Torej	povej!	« »E, kaj bi pravil, ko nisi pameten	A
bom prav nič vedel,« je odgovoril Matija. »	Povej,	kar veš!« »Jaz prav ničesar ne vem.	A
najde svoj prostor.« »Matija, lepo te prosim,	povej,	kje je Polonica,« se je zdaj oglasil Andrej	A
vsak teden celo po večkrat sem.« »No, potem pa	povej	gospodu opatu, da naj napravi testament.«	A
je poredno režal in končno dejal: »Torej le	povej	gospodu opatu, naj napravi kmalu testament,	A
»A bilo mi je tako hudo! Toda,	povej,	zakaj te pa Rovan tako sovraži?Prej ti je bil	A
je prosila Margareta čez nekaj trenutkov, »	povej	mi na svojo čast, kaj se je zgodilo na pristavi	A
se pripravlja, in sicer nekaj posebnega.« »	Povej	vendar, kaj veš,« je Matijo bodril Rovan. »Kaj	A
Če si to, kar vidim pred sabo, res ti, Jozva,	povej	mi, kaj bom z njo izgubil.Mogoče bi se dalo	A
»E, ti, počakaj! Še to mi	povej,	zakaj so jo berači pogubili?« »Ker jih je metala	A
Kadar boš kaj izbral, pa pridi zopet in mi	povej,	kako si ukrenil. Pravijo, da je izbirati nevesto	A
»Ne!« je rekel Strele. »Vidiš ga,	povej!	« »Oženil bi se!« je povedal organist.	A
kako bi minile? In kakšni bi bili moj dnevi,	povej	mi?« V luči je zmanjkalo petroleja, pričela	A
je vprašal: »Kaj si napravil, kar po pravici	povej!	« »Jaz nič!« je odgovoril organist.	A
Očeta in Sina in svetega Duha! Rečem ti, žena,	povej	tisto, kar ti leži na duši!« Ana je vzdihnila	A
mislim si, burja, tvojo tuljenje, kje je bolest,	povej,	kje je beseda, mi reci, ki sem jo ž njo zaznamoval	A
mokrimi očmi in rekla tiho in hvaležno: »Jutri mi	povej,	atek!« Gabrič vzdihne, dvigne palico in jo zopet	A
Ona ve, katerega bomo. No, dekle,	povej!	« Medtem pridejo v sobo.	A
in stisne k sebi suknjo in sabljo. »Dekle,	povej,	povej!« noslja prijazno Majdič. Terezinka stoji	A
stisne k sebi suknjo in sabljo. »Dekle, povej,	povej!	« noslja prijazno Majdič. Terezinka stoji pri	A
vrat in po licih ji pripolzita dve solzi. »Kar	povej,	če si, pa za mizo sedi.« Majdič jo prime za	A
»Saj ti nihče ne reče, da si tat. Ampak	povej,	kje je naprodaj!« »Ni zame, je za nekega gospoda	A
Kaj se ti zdi da boš pil, pa molčal zraven?	Povej	mi kaj.Če nimaš take glave, kakor lanska repa	A
‒No, no, mrmra mlinar, kaj me pa nabadaš? ‒	Povej	mi kaj, kar bo zame, glej ga hudimana!Pij, ná	A
kakor so muhe, ene pa vendar ne veš! ‒Pa jo	povej,	če je kaj prida. ‒Tega ne veš, kako je ugnal	A
Nič ne bo, angelček! Kar hitro	povej,	če ne, bova pa še eno zaplesala!« Tone je še	A
Vstane in krepko stisne roko. »Sedi in	povej,	kaj bo novega!« Profesor sede, malo pogleda	A
stran 150 . / in živahno izprašuje. »Oh, Anton,	povej	nam no, povej, kaj sta si skočila v lase?«	A
živahno izprašuje. »Oh, Anton, povej nam no,	povej,	kaj sta si skočila v lase?« »Saj jih nobeden	A
in ogovarja dalje bolnika. »Turška motika,	povej,	Julče, da mi ne zameriš tistih pik in vejic	A
»Seveda.	Povej	torej!« »Vidiš, stvar je taka.	A
... « »Le	povej,	saj te razumem.« »Bilo mi je kakor davno, davno	A
literata v zakon, pa naj znori še njen oče!	Povej	mu, da ga slovesno vabim na večerjo.Mati je	A
kako ne?« se je zavzela prijazno soproga. »	Povej	mi ga, prosim te!« »Če se zamislim nazaj,« je	A
sem vse povedal, kod sem hodil, zdaj pa še ti	povej!	« »Oh!« je vzdihnila ona in podprla glavo z roko	A
so te oblaki iztresli, ali si padel iz megle?	Povej	po pravici, kdo si, odkod si, kam namenjen?	A
Zdajle me nič ne briga, kaj ti delaš. Poslušaj in	povej,	kako se ti zdi! Po moje je dobro!«	A
»Seveda.	Povej	torej!« »Vidiš, stvar je taka.	A
... « »Le	povej,	saj te razumem.« »Bilo mi je kakor davno, davno	A
Dobim jo, pa veš ti, zakaj?« »	Povej	mi!« »Zato, mislim, ker imam voljo.	A
Tam sem rojen, pa bi ga ne poznal! Samo ime	povej!	Ali je Andrejacov Šimen, ali je Podrepnikov Tonejec	A
Na delo grem tja, kamor si svetovala.	Povej	mi, kje stanuješ, da se povrnem včasih in se	A
kakor kafra, če ni popra zraven! In kaj boš ti,	povej	mi! Reva boš, beračica, ti pravim!«	A
jo vprašal, kako in kaj. »Natanko po srcu mi	povej!	« - sem rekel.»Poznaš me, da sem dober človek	A
nenadoma pred me na kolena in je zajokala. »Kar	povej,	« - sem jo bodril.»Obljubim, da bom storil natanko	A
polahko in skoro hripavo. »Pa mi še ti kaj	povej!	« - je rekel.»Pa še ti pripoveduj!«	A
Ljubljani, druga na kočevsko stran. »Še ime mi	povej,	da bom vedel, s kom sem se pečal!« je rekel	A
sem lahko razvil telepatske sposobnosti.« »	Povej	mi, Uri, ali kdaj sanjaš?« »Tu in tam.«	A
Kaj? No,	povej.	« »Daj,« šepne skozi zobe Eva.	A
si, da bi bil včasih gospodovalen z menoj.« »	Povej,	kako, pa bom.« »Saj to je tisto.	A
Prijavi me, Brinda.	Povej,	da sem te onemogočil.Ne bodo ti odvzeli nadzorništva	A
»Lepo jih pozdravi, Uri.	Povej,	da smo brez moči.Naj se povežejo z logosintom	A
in začne z divjimi sunki odgovarjati Ramiju. »	Povej	mi, kako trpiš?« »Vsak tvoj gib me zareže v	A
kraterjem, ki smo jih videli na Torniju.« »	Povej	mi, če ti je lepo z menoj, Uri.« »Nikoli mi	A
odpusti mi, da te motim.« »Že dobro, Ibis,	povej	mi, kakšno blagovest prinašaš?« ga vpraša.	A
izbruhne vse razočaranje iz Histosa. »Pojdi in	povej	resnico temu narodu, ki se ima za božje ljudstvo	A
za božje ljudstvo! Dam ti prosto pot, pojdi,	povej	jim!Na kol te bodo nataknili!«	A
»Puščoba, ne citiraj,« hudomušno reče. »	Povej	mi, kako dolgo si me imel na ledu in kje sva	A
uhana, ki ji krasita mešičke ušes in vpraša: »	Povej	mi, sem se postarala?« »Kako bi se postarala	A
njene oči. »Lira, če si bila z mano tam,	povej	mi, s kom za božjo voljo sem se ljubila?« »Z	A
da nama prvega svita ne bo oznanil škrjanec...	Povej	mi, ljubi, kaj si želiš od mene in nocoj se	A
Čeprav eviansko ljudstvu veruje v naju. Oče moj,	povej	mi, ali obstaja Bog ali ga sploh ni?« Nekam	A
»Prav, bodiva prijatelja.	Povej,	kaj bi bilo tebi všeč, da oblečem?« Angel zaniha	A
Hvala ti, da si ustavil naše sovražnike.	Povej	mu, Iksia, jaz ne najdem stika z njim. »Dromidska	A
zdaj sva tu, Iksia, jo zasliši v mislih.	Povej	mi kaj o tej zgradbi, pri kateri se medve vedno	A
se ujezi Histos. »Nehaj se plaziti pred mano,	povej	brez strahu, kaj ti leži na duši.« »Joj, mladi	A
in pogleda v njene od joka pordečele oči. »	Povej,	brez strahu, Damaris.« »Ponoči je nekdo v zastraženi	A
človek.« »Tudi če je vse to res, Raf Pesnik,	povej	nam, kako si čudežno premagal brezbožne Jajabance	A
stran 312 . / »Pri vhodu me čaka palček,	povej	mu, da sem šla v gore in ga spremi v dolino	A
spet sklonila k meni: »Zdaj pa kar teci in jim	povej,	da dovolilnico za obisk že imam.Poveš pa jim	A
njega. Če jutri ne bom utegnil domov, mu le	povej,	da danes niso časi, ko bi se ljudje dajali Italijanom	A
je za trenutek zamislil in rekel: »Takole mu	povej.	Pride naj kar nocoj med sedmo in osmo, tik pred	A
zapičil vame z nenavadno ostrim pogledom. »	Povej!	Nič se ti ne bo zgodilo.	A
začutil njeno vzkipelo bradavico. »Po resnici mi	povej,	« je rekla in privzdignila glavo toliko, da me	A
»Kam daleč?	Povej!	« »Čez trate zelene,« sem rekel kar tako.	A
lahko zbiramo pri njem. Zdaj mi pa po resnici	povej,	brez fint: sem res podobna Mani?« »Res, Ana	A
odkimavala, kakor da sama ne more razumeti. »	Povej	vendar!« je nemirno silil vanjo in jo stresal	A
»Kaj naj naredim?	Povej	mi, kaj naj naredim?« obupano vprašuje Ksena	A
Tako. Zdaj mi	povej,	kar si hotela.« »Ne zanima me, kaj je z lasmi	A
Ime mi je Torij. Zelo strnjeno	povej,	kaj te teži, ker je moj čas omejen.« Ksena je	A
nikoli, za nič na svetu, tudi če bi te mučili, ne	povej,	da si imela z menoj mislenje.To bi te pokopalo	A
Žal se ne moremo ozirati na zasebnost, Ksena.	Povej,	kakšne spremembe si opazila.« »Po neki vrnitvi	A
in tako trajno konservirano. »Oglej si ga in	povej,	če je to res tvoj družnik Ast.« Ksena poklekne	A
Poskusila bova, kaj si si zapomnila.	Povej	mi, zakaj si tu?« »Bila je nesreča,« brez pomisleka	A
slik ne smel nihče posneti in jih gledati. »	Povej,	kaj zdaj čutiš?« hoče vedeti uvajalec. »Nič	A
je rekel, »ko vem, da si lačen. Samo nikar ne	povej	tega Ivanki!« Potem je vzel v roke hlače in	A
Matra je takoj zatem še rekel: »Samo nikar ne	povej	tega Ivanki!« Ivanka je bila njegova žena in	A
»Še tira a porta Giovanni? Še to	povej.	« »Tira a porta pomeni: Streljaj na vrata,« je	A
Lazizank je zasvedral oči v Pankra. »	Povej	mi raje, kaj tihotapi slovenska vojska v straniščnih	A
Rad bi ti povedal pesmi, spesnjene zate.« »	Povej,	Martin ...«	A
rad, papa?« »Utišaj to prekleto glasbo in mi	povej,	kaj sploh počneta?« Z velikim odporom je fant	A
« »	Povej,	Čohajs,« je zaspano zamrmral Šanaj. »V moji	A
ne ločim več: sva skupaj zares ali sanjava?	Povej	mi, kaj se nama dogaja? Včasih se bojim, da	A
Popeljal jo je v hišo. »	Povej,	kako je bilo na popotovanju?« »Čudovito,« se	A
Med nama je konec.« »Kaj naj naredim,	povej	mi, prosim, kaj naj naredim?« »Samo na miru	A
»Vprašaj Roka.	Povej	Juretu, je bila beštija ali ne?« »Je.	A
smo se Slovenci tikali z medvedi. Po pravici	povej,	ni dobra zamisel?« »Misliš šape?«	A
nasloni nanj in spet kolcne. »Kaj pa se gre,	povej	vendar, kaj se gre!Saj se ne vrti svet okrog	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  835 935 1.035 1.135 1.235 1.335 1.435 1.535 1.635 1.735 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani