povej (1.235-1.334)

»Ali bi jo rada videla?	Povej!	« »O ne šali se tako z menoj!	A
da sem jaz njena mati! Dela, slišiš Dela,	povej,	govori, katera je tvoja mati, jaz ali ta ženska	A
zase na paši ali pa doma pri bolni materi.	Povej	mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe	A
mi bo želja o prvi priliki izpolnila. Zdaj pa	povej	ti, ali ni res čudno, da jih ne mažejo tudi	A
O ho, ho, Peter!	Povej	nam no, kako si se prelevil tako hitro iz kmeta	A
stopila brez straha k njemu in se mu nasmejala: »	Povej	mi no, Petrček, kdo je danes večji bedak, ali	A
Otročnice morajo piti veliko vina.	Povej	po pravici, kdo je oče tvojega Miheljna.Če ne	A
se smehljajo: ‚No, kaj pa ti, Francka? Zdaj	povej	pa ti svojo misel!’V obraz mi šine kri, dolgo	A
Vsa družba se zakrohota. ‒ Duhoven pravi: »	Povej	no, kateri pa so ti bogovi?«‒ Deček se odreže	A
čakal in obgovoril. Naredi se žalostno in mu	povej,	da je tvojih štiri sto goldinarjev prazna govorica	A
Tinica,’ so mi dejali, ‚zdaj mi pa le po pravici	povej,	če imaš kaj rada Marka, to se pravi, če ga kaj	A
pogleda, pobesi še bolj hitro oči in zajeclja: »I,	povej	no, kaj si jim odgovoril?«Marko pravi: »To,	A
toda počakaj malo, najprej se morava zmeniti.	Povej	no, kdo pa je tvoja špeca ‒ bo imela kaj prida	A
Tak bogatin more dati več, veliko več.	Povej	nam drugo besedo, ki se nam bo bolje prilegla	A
natakarico, s Tončko. Primož jo praša: ‚Ti, ljubček,	povej	po pravici, da ti je dano na voljo, katerega	A
okoli vratu in ga vpraša: ‚Moj preljubi ženin,	povej,	kdaj bo najina poroka?’Reče ji, da se mora počakati	A
spravi lepo spat; kadar se iztrezni, mu pa le	povej,	kar mu gre, pa boš videla, kako ga bo sram.	A
Prešeren: »Ali res? No,	povej	katero!«Jaz: »Ali ‚Nuno in kanalčka’?« Prešeren	A
vsi Slovenci osli.« Matija ga zavrne srdito: »	Povej	ti svojemu očetu, da je največji osel on sam	A
Prosimo te, pojdi k duhovnim gospodom in jim	povej,	kaj si videl in slišal.Gospodje bodo že sami	A
hosti, ga pokliče k sebi in mu reče: »Ti, zdaj	povej	zlepo, da si mi posekal tole bukev.Če boš spoznal	A
posteljo, ki se dobi v našem preljubem peklu.	Povej,	če si zadovoljen?« Kmet odgovori ves ginjen	A
dekliški semenj! ◆ Dolenjec Belemu Kranjcu: »	Povej	mi, prijatelj, ki hodiš zmerom po svetu, kako	A
misel, da bi jo vprašal: »Hej, Keza kezasta!	Povej	in mi odgovori, zakaj nosiš dva rogova na glavi	A
nosiš dva rogova na glavi? Daj, zgani se in mi	povej!	«‒ O, še nikoli se Kekec ni domislil tega.	A
majhen košček greva in potem se vrneva ... Toda	povej	mi, Jerica, ali poznaš pot, ki drži čez gore	A
poznaš, pridi, deco nas poglej, pot pokaži nam,	povej!	« Kekec je piskal in pel.	A
je rekel prijazno. »Kar lepo vstani in nam	povej	vse po pravici.Poznam te, Jerica, ker sem te	A
poznaš ‒ pridi, deco nas poglej, pot pokaži nam,	povej!	... «	A
Pa si jih ti videl? O,	povej	mi, ali so bili strašni?« »Kaj jaz vem!« je	A
Zato pa pride gotovo ...	Povej	mi, Kekec, ali je resnično tam zdolaj gaj vile	A
Ti boš vedel zagotovo, ker ti veš vse. Pa mi	povej,	da bom vedela.« Kekcu ni kazalo nič drugega	A
Ali te kaj boli? Daj,	povej	mi, Tinka!« Tinka je odprla oči in bolestno	A
ki je na glas vzdihnila in rekla jokavo: »O,	povej	mi, Kekec, kam sva prišla pravzaprav?Ali imava	A
»Znaš pa gobezdati, resnično znaš.	Povej	mi, kdo ti je tako dobro namazal jeziček?‒ Kaj	A
Ali se me bojiš, Jerica?	Povej	mi lepo, ali se me bojiš?« Jerica se je nasmejala	A
Kaj dela Tinka?	Povej	mi brž, Kekec, povej mi brž!« Kekec se je zasmejal	A
Kaj dela Tinka? Povej mi brž, Kekec,	povej	mi brž!« Kekec se je zasmejal onkraj zida.	A
je pojedel Prisanek?« jo je nagovoril Kekec. »	Povej	mi lepo in naravnost: ali te je tepel?Ali te	A
Ha, Tinkara? ‒ Kar hitro	povej,	ker sem mu obljubil, da ga zmikastim, če bo	A
zaspal in ne bom nič več stokal. Kar hitro mi	povej,	koliko zahtevaš zanjo!« Kekcu je od samega strahu	A
nisem utegnil ... Hej, Kekec. Kar po pravici mi	povej,	koliko koz si izgubil danes?« »Nobene, stric	A
Pa kdo si ti, pobič? Daj,	povej,	da se ti morem zahvaliti ... «	A
Jerice in Tinke ni nikjer ... Dej, ljubi Volkec,	povej	mi, kam so odšli naši? Saj si jih videl, gotovo	A
Skrbi me, Volkec, skrbi ... Zato mi pa	povej,	da me ne bo tako skrbelo.« Volk se je trikrat	A
Ali si resnico govoril, pobič?	Povej,	povej!Zakaj če je Bedanec doma, pobegnem takoj	A
Ali si resnico govoril, pobič? Povej,	povej!	Zakaj če je Bedanec doma, pobegnem takoj domov	A
Ha, Tinkara?« je govoril sestrici. »	Povej	mi, kdo ti je spet natvezel to novico?Ha, Tinkara	A
Pa tudi h Korošcu grem služit. Daj,	povej	mi, ali imam še daleč?« Dolgi deček mu ni odgovoril	A
Saj nimam vzroka, da bi te nabil. Samo to mi	povej,	zakaj ti mene ne pustiš v miru?Kaj sem ti storil	A
‒ samo v miru me pusti, pa sva prijatelja ...	Povej,	zakaj me ne moreš videti?Daj, reci, zakaj me	A
bi ne bil bežal na vso sapo ... Kar hitro mi	povej,	kam si skril Mojco?« »Oj, teta Pehta!« je odgovarjal	A
Ti dobro veš, kdo se je splazil na senožet.	Povej,	Rožle, pa ti ne bo hudega!« »Kekec je bil, teta	A
me ne bole,« je odgovorila Mojca. »Samo to mi	povej,	Kekec, ali bova kmalu doma.« »Kmalu, kmalu,	A
Ali kali? ‒	Povej	nam, kje si našel siroto?« A Kekec ni odgovoril	A
si se me ti bal, ha, Kekec? Kar odkrito mi	povej,	če si se me bal!« »Zakaj bi se vas bil bal?	A
dolino. Daj, zgani se, neumni volkec, pa mi	povej,	če hočeš iti z mano od tod?Samo z glavo pokimaj	A
njem in mu nisi privoščil lepe besede. Daj,	povej,	Kekec!« A Kekec se je naglas zasmejal.	A
vodim domov, da bo stražil hišo ... O, Rožle,	povej,	kako je pri vas doma?Ali ste se kaj bali zame	A
Ali je res to? Daj,	povej	mi še enkrat, Kekec!« Kekec mu je pokazal stekleničico	A
kozavi obraz in ga vprašala: »O čem govoriš?	Povej	mi naravnost, saj veš, da sem v skrbeh kot nihče	A
Primož, ki je gospod med gospodi. A fantu ne	povej	ničesar.Hudobec bi se spuntal v njem in sila	A
medved poškodoval in imaš rane, ki jih skrivaš.	Povej	mi vendar vse po pravici.« »Kaj me bo poškodoval	A
name, tako huda, da bi me zapodila za vselej?	Povej	mi, Nana, da bom vedel.Potem pa grem takoj odtod	A
vesti v sebi, stopi pred grajskega gospoda in mu	povej	resnico, da ne bodo nedolžni trpeli zaradi tebe	A
da mi ne propade preroška slava. Pa mi jo	povej	ti ‒ primero med Košutnikom in Muzljem.Ha, ali	A
Prvi je kradel, a ti si prežal in se potuhnil.	Povej	mi, kje je oni drugi tat, da grem za njim in	A
semkaj. . / . / stran 61 . / Kar odkrito mi	povej,	če nisi rokomavh!Pa kam ste skrili mojo ovco	A
piti in te bom prenočil v svoji koči ... Zdaj, pa	povej!	« »Stric!	A
ti si videl včeraj medveda doli v goščavi?	Povej	mi po pravici in se nikar ne laži!Ali je res	A
človeku? Pravil si mi nekaj o tem; zato mi pa	povej	še enkrat vse, kakor veš!« Gab se je zavzel	A
stran 66 . / ovco je nesel v gobcu, mojo ovco?	Povej,	fant, ali je bila mrtva?« »Seveda je bila mrtva	A
tega ni treba, če si res Gab, Lipnikov Gab?	Povej	mi, da bom vedel!« Gab je povesil glavo in je	A
ga vprašal: »Pa kaj boš počel tu v Planici?	Povej,	s čim se boš preživljal in kdo te bo oblačil	A
Kakšno delo imaš, veš, onim v bataljonu pa	povej,	kar jim gre.« Pretegnil se je in odšel.	A
Martin. Dvignil sem se izza mize in vprašal: »No	povej,	Martin, kako pisca ubijejo?« »Raztrgajo ga ali	A
je sedaj Matevž. Stopi no naprej in jim kaj	povej.	« »Že več kot deset dni sem v bataljonu,« sem	A
se okrenil k meni. »Tovariš komisar, v štabu	povej,	naj našega komandirja malo pouče, da se bo bolj	A
»Ali lahko vse povem?« »Da, kar vse	povej,	« sem mu odgovoril. »Vi, štabni ljudje, ste mislili	A
si je segel v lase. »Katera ženska ne joka,	povej.	Ženska ti joka za prazen nič.	A
puško je oče prinesel iz avstrijske vojske.« »	Povej,	če imaš še kaj drugega, da ne bo Mozolc obračal	A
šest gimnazij, ti razloži tujke. Po domače jim	povej.	« Nato se je Lipnik, v svesti si svoje moči in	A
tebi, mu bom razbil glavo, da veš. To vsakemu	povej.	Povej tudi, da si moja in konec!«	A
To vsakemu povej.	Povej	tudi, da si moja in konec!« »Tega ne morem reči	A
Poslušala ga je in vzdihovala in ga gledala. »	Povej	mi no, Polde, zakaj si tak?Kaj sem ti hudega	A
Kaj si iskala oni dan tam gori v brigadi?	Povej!	« »Nič!	A
Pomeni se z njimi.	Povej	jim, da bomo kmalu začeli akcije večjega obsega	A
Konje sem pustil pod klancem.	Povej,	kje se držijo Nemci,« ga je ostro vprašal Podržaj	A
pripovedoval, kako je bilo v švercariji. Raje	povej,	ali ste kaj podkupovali, ali pa je šlo brez	A
Korleta, kot bi hotel reči: Daj no, govori,	povej,	kaj si tako molčeč. »Spomladi se bo res bolj	A
ker sta to videla tista dva graničarja.« »	Povej	no, Polde, se srečata kdaj na meji z Jovom in	A
ampak ti si bil vedno mož, kot je treba. Tine,	povej	no, da ste me hoteli prelisičiti.Tebi bi pustil	A
Kristina, da te je Polde nekajkrat obiskal ponoči.	Povej	no, kako je, bilo!Ali je to res ali samo lažejo	A
Mica, zdaj je čas ali nikoli. Brez ovinkov	povej	Dani, da se ni treba nič obotavljati.Take ure	A
lahko verjameš, da bom puščal čez mejo. To	povej	Bergantu, Skočirju, Lesniku in drugim.Lenko	A
samostojnost,« je siknil Matija. »Odkrito mi	povej,	ali boš ostala pri besedi ali pa se boš še naprej	A
zato obžaloval svojo prenagljenost. »Hasan,	povej	vendar, kaj imaš,« je rekel kar mogoče prijazno	A
je čez nekaj trenotkov vprašala Katarina. »	Povej	Juri, kdo je.« »Ne morem ti povedati,« je tiho	A
doživela še kdaj kako uro ljubezni s teboj.« »	Povej	mi vendar, Juta, kaka nevarnost ti preti?«	A
»Pripavlja se velika stvar. A	povej:	si li voljan, zame kaj storiti v slučaju nevarnosti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  735 835 935 1.035 1.135 1.235 1.335 1.435 1.535 1.635 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani