nova beseda iz Slovenije
odgovarjati mladenki. Svetlooka pa je zaprosila: » | Povej | nama, babica!« Bela Ovca se je z bruna, na katerem | A |
»Kam je šel Nande? Kje je, Jošt, | povej, | « reče pijani Blaž. »Šel je in plačal je vse | A |
tu na tvoji klopi, Bojec?« »To daj, drugič | povej, | nocoj sem že tudi jaz zaspan, le pojdi v božjem | A |
ne morem videti,« in jokati je začela sama. » | Povej | mi, kaj ti je, kaj naj storim.Vse storim, kar | A |
nadaljuje Mozol, »bom videl, ali kaj veš ali nič. | Povej | mi, zakaj se je izgubljeni sin vrnil k očetu | A |
da nosijo ogromno vsoto s seboj; a človek, | povej, | kdo je oni, katerega si omenil prej!« »Poveljnik | A |
gorjačami žugali so jetniku. »In ti, pes, | povej, | ni li to resnica?« obrne se Groga k tajniku | A |
komtesa pokazala in rekla Šepcu: »Onemu gospodu | povej, | česa bi rad.« Leon je to slišal in počakal moža | A |
premišljevala, ne odgovori. »Ti, Pavlina, | povej, | me li imaš kaj rada, potlej te bom nekaj vprašala | A |
»Naj bo! ‒ | Povej | mi, zakaj mi nočeš razodeti, kako sodiš mojega | A |
lažeš!« srdi se Krjavelj. . / . / stran 97 . / » | Povej | rajši, kako sta se seznanila, koliko časa sta | A |
ga hišna mati v golido k pomijam spusti!« » | Povej | mi po pravici, Martine, kaj si prav za prav | A |
Kaj vsak vé, če jaz vem? | Povej | mi naravnost: kajne, da imaš rada gospoda učenika | A |
‒« »Drugo pot boš pravil, zdaj | povej, | ali je šel k moji materi in če veš, kaj ji je | A |
zamerila, najmanj pa gospodu vašemu, zato mu le | povej | to. Veš, drugemu ni treba nikomur, samo gospodu | A |
petico v roko »stopi k županu, pa mu natihoma | povej, | naj pride k meni še nocoj.« | A |
Urh, pojdi!’ pravi, ‚pojdi gor na hribec in | povej | Domnu, naj pride precej, še nocoj, jaz mu bom | A |
Radoveden sem. | Povej, | pa grem koj in te ne bom motil.Če pa ne poveš | A |
se nečesa domislil, ne pa tebi, prijatelj! | Povej | no dalje, kam se ti je pa zdaj izgubila tvoja | A |
Saj veš vse. Pozdravi jo v mojem imenu in | povej, | da ji želim tisoč sreč in da ji ne bom nikdar | A |
hišo in ga je imel skoraj kakor svojega sina. » | Povej | mi po pravici, Vilibald,« pravi starejši mlajšemu | A |
mati bo že sama večerjo skuhala, pa mi kaj | povej. | « Dekle je zardelo, približalo se, pa ni vedelo | A |
tako, ne bom se branil,« odgovori domačin. » | Povej, | kdaj je čas, kdo pa še pojde?« »Šli so poslanci | A |
tod, obesimo oba,« pristavi dolgin Samol. » | Povej | nam, Samol, kaj in zakaj čakamo tega človeka | A |
upanje, da je še mogoče sina dobiti nazaj. » | Povej | mi, povej, da moj sin živi; izgovori, da mi | A |
da je še mogoče sina dobiti nazaj. »Povej mi, | povej, | da moj sin živi; izgovori, da mi ga pripelješ | A |
jezna, kar pa je Antona vedno bolj veselilo. » | Povej | mi, zakaj si jokala, potlej pojdem; drugače | A |
pastirčka uprl in naglo vprašal: »Kje si to dobil, | povej! | « »Našel,« reče šepec. | A |
Ali je nezvesta? | Povej, | bratec, odpri mi svojo dušo in moder svet ti | A |
Vidiš in vendar sem se je že naveličal.« »Ali | povej, | razloži malo to reč.Kje jo imaš? | A |
ljubiš več, tudi ti ne, da sem te razžalila. | Povej, | sem te li?S katero besedo, povej!« | A |
Povej, sem te li? S katero besedo, | povej! | « »Nisi ne.« | A |
katero bi si bil dal srce iz telesa iztrgati. | Povej | mi najgrše ime zanjo!« »Nikar ne pozabi, da | A |
Ne vem ne. | Povej! | « »Kadar je v panju toliko ljudstva, da bi lahko | A |
»Zakaj? | Povej! | « »Samo zato, da bi iz črnih bukev znal prebrati | A |
Kaj? | Povej! | Kaj?« | A |
strahovih in koliko storij je vedel. Marko, | povej | nam še ti kaj!« In niso odnehali, dokler se | A |
koliko jarcev si me opeharil, to mi po pravici | povej, | « ga je baral gospodar. »Za nobenega.« | A |
ugašajočimi očmi. Mama ga je božala: »No, le | povej, | Cenek!« »Umrl bom,« je dahnil. | A |
sunil konja s pestjo v bok, da je odskočil. » | Povej | mu, da - saj veš - in, da, kaj bi govorila, | A |
se oglasi v Pošti. Vencelj bo najbrž še pil. | Povej | mu, da se mudi.Bodo že poklicali Miha. | A |
Pa je znova zaprosila Ančka: »Marko! | Povej | mi vendar, kaj sta se ata in mama pogovarjala | A |
Sem že prej preveč rekel.« »No, | povej | vse!« je silila vanj. »Naj ti mama pove, če | A |
»Ima prav.« » | Povej | ti!«S pestjo je potrkavala ob mizo in hotela | A |
Podlipniku je zaigral v levem kotu ustnic nasmeh: »Le | povej | Marku, Manica, naj kar brez skrbi pride po krošnjo | A |
»Še kdaj? | Povej | mi, kam si pravzaprav namenjen. Glej, jaz sem | A |
Martin, pa pojdi v grad, laglje hodiš ko jaz, in | povej, | da sva posekala, kar je bil nam odkazal.« Oba | A |
Da bi tega ne bil doživel! Pa | povej | mi, od kod prideš?Kaj počneš? | A |
vzame nekaj malega. . / . / stran 19 . / »Zdaj | povej, | kaj misliš storiti?Ali bo tako, kakor jaz pravim | A |
jo silili, pravi: »Saj ciganka tudi tako vé. | Povej, | baba, koliko hrabrih sinov in lepih hčer bo | A |
kučmo čez ušesa potegnil, rekel je Francetu: » | Povej | mi po pravici: ali si bil one dni tiste denarje | A |
Francetu se čelo zgrbanči. » | Povej | mi po pravici, to ti rečem, če se zlažeš, le | A |
pravici, to ti rečem, če se zlažeš, le glej! | Povej | mi, ali si se mu oglasila ali se nisi?« »E, | A |
Kaj meniš, da sem neumna!« » | Povej, | ali si se mu oglasila ali ne?« »Nisem se, ne | A |
Francetu mi je pravila, kako huda mu bo pela. Ti, | povej | mi sama, ti najbolj veš, ali so ga res zaprli | A |
»Saj ga bo gotovo.« » | Povej | mu tudi, naj se mirno in potrpežljivo vede v | A |
prošnje bob v steno. ‒ Zdaj pa še kaj drugega | povej! | « Povpraševal je stari fajmošter še marsikaj | A |
rožica zlata, da se moram bati tvoje pesti. | Povej | mi vendar, ljubica srčna, ali sem tako grd, | A |
reče krčmar in kmalu prinese pijače. »Nu, | povej, | ali si bil res zraven, ko so Peča ubili?« vpraša | A |
zabavljaš, stričev?« »Nič, nič,« popravi oni, » | povej | dalje, kako so te zdelali.« »Tako sem trpel | A |
nekaj drugega mu je gonilo vso kri k srcu. » | Povej | ji, da jo ljubiš!« dejalo mu je nekaj in razburjenost | A |
poslušal pogovor; misli so mu uhajale drugam. »A | povej | mi, kako stoje stvari v trgu!« reče graščak | A |
radoval ob zadregi, v kateri je tičal Meden. » | Povej, | prijatelj, ali si tudi tedaj, ko si njo vprašal | A |
sedaj ga je pestil: »Daj sem denarje, ali pa | povej, | kje jih imaš.« Miška je stokal in klel, a ganiti | A |
ni tvoje morale ni svetopisemskih razlaganj ‒ | povej | mi, kako ti sodiš ta čut po ‒ svoje, iz svojega | A |
a vendar silil ji je smeh v zardelo lice. » | Povej | mi, čigava si, potem te izpustim, prej ne!« | A |
bi Tine vedel, kako sem mu oropala vrtič! Ne | povej | mu, tetka!‒ Sedaj pa ugani, čigavo bode to cvetje | A |
zopet besedo, »in ti nisi odkritosrčna. Anica, | povej | mi! Jaz te že nekaj časa opazujem in vem, da | A |
duševno človeka ozdravlja, tako se mi zdi. A | povej | mi dalje, kam so šli?« vpraša Rogulin. »Odšli | A |
a vendar ji je silil smeh v zardelo lice. » | Povej | mi, čigava si, potem te izpustim, prej ne!« | A |
pustiva tega trapa; morda se bo še spametoval; | povej | mi raje, Pavel, kaj si danes počel!« * Pozno | A |
»Kdaj si pa še povedal račun? | Povej | ga precej ‒ precej, ti pravim, da ti zamašim | A |
Topolščaku!« zarohnel je Gotard. »Če hočeš, pa mu | povej; | če pa nečeš, pa drugim pravi, da bo zvedel! | A |
skozi te naočnike, katere poznaš že od včeraj. | Povej, | kaj vidiš?«Samorad natakne naočnike in govori | A |
nekako vznemiri, da vpraša mladeniško prikazen: » | Povej | mi, spremnik, kdaj sem poslednjič gledal svoj | A |
da si okrajšava noč, ki nama bo še dolga.« » | Povej | ti svoje!« odgovori Samorad.»Moje so prežalostne | A |
»Kake reči? | Povej | hitro!« »No, pravili so, da je bil pošten berač | A |
ni nič hudega. Če bi pa kaj potreboval, kar | povej, | imam še nekaj srebra, za kar mati ne ve.« »Ne | A |
»Imaš in nimaš.« »Tako se izmikajo babe; | povej | mi, ali imam prav ali nimam.« Macafurju je bilo | A |
sedaj priznam, da sem grešil. Čuj me, Jera, | povej, | zakaj sta šla z doma Janez in Tone?Da, Franco | A |
»Seveda. Tam pa | povej, | da je bil ves čas čemeren in da si se bala že | A |
»Nič, nič! | Povej | rajši, kaj je novega pri vas.Mislil sem že, | A |
se bala drug drugega. »Veš kaj, kar ti ji | povej, | kako sva opravila.Ti jo pripravi in ji povej | A |
povej, kako sva opravila. Ti jo pripravi in ji | povej, | naj se odloči po svoji volji.Nič je ne siliti | A |
Od veselja si je mel roke. » | Povej | Požvečajkarju, naj čez pol leta še ostanek pripravi | A |
je Repuljčev obraz spremenil. »Kar tako mu | povej, | naj ne mislijo ljudje, da sem zverina in da | A |
da med Agato in Tinetom ni bilo kar tako. » | Povej | mi, če kaj veš!« je zarobantil Bogataj in stiskal | A |
kakor da se ji je zvrtelo v glavi. »Vlačuga, | povej, | kaj sta imela s Tinetom?« je zatulil in se zravnal | A |
Glas mu je lajal, da je Agato kar glušilo. » | Povej, | da je otrok Tinetov!«Začutila je koščene roke | A |
nadaljuje: »Tebe, neznana tujka, pa prosim, | povej | mi kaj o moji dragi ženi Zaliki!Bogato te bom | A |
bolj me prestrašiti ne moreš, kakor si me že; | povej | mi vse, naj bo še tako strašno; poglej me, vsa | A |
hlastno in slastno použival podano mu hrano, | povej, | nič se ne sramuj: ali nisi čutil tedaj najvišjega | A |
Mrači se mi svet ‒ zadnja prošnja ‒ pojdi, | povej | mu ‒ umirajočemu gre vera ‒ hči njegova je nedolžna | A |
da ne bo prepozno!« »Precej pridem; teci pa | povej | jim, da naj bodo mirni.« In Skalar pusti | A |
je dana; razglasi po vsej deželi, | povej, | kakó je zdaj srečna Rosana! | A |
da imaš objokane oči. . / . / stran 6 . / | Povej, | kaj ti je Metka?« »O nič, nič! | A |
jasnost in veselost. . / . / stran 34 . / »Dorče, | povej | mi,« nagovori ga čez nekaj časa, »a prav po | A |
nagovori ga čez nekaj časa, »a prav po pravici mi | povej, | nič se ne boj, da bi me ne razžalil: ko si tako | A |
drugega bogastva nego zvesto ljubeče srce ‒ o | povej | ‒ ali ti ni bilo časi žal, da si obrnil nanjo | A |
kaj ljubica mi dela, da jo pozdravljam, ji | povej! | Če misli name, bodi zdrava, želim iz srca zdihujoč | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 635 735 835 935 1.035 1.135 1.235 1.335 1.435 1.535 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |