povej (535-634)

vitkih stebrov. »Prejasnost, govori, hitro	povej;	zakaj ne vem, me li učaka zora še živega.«	A
»Jaz, da, jaz, Radovan!« »	Povej!	« je silil Iztok. »Zadnjič je bilo, ko sem nesel	A
»Radovane, ne trati besed!	Povej,	kje si ga videl, kod tiči. Takoj udarimo za	A
Bedak ima srečo!« ‒ »	Povej,	kako bi sporočil jaz despotu, preden se vrne	A
In ti veš zanjo? Prefekt,	povej,	izroči mi jo, vrni jo moji duši, izreci željo	A
moji duši, izreci željo, izpolnim ti jo, samo	povej,	kje je Irena?« Prefektu ni mogla beseda iz prsi	A
Koprni edino po maščevanju.	Povej,	ako veš o njej!« »In ko ni Epafrodita, ko je	A
despojne odpre vrata do odlične službe v Bizancu.	Povej,	daj, izroči mi Ireno!« Zviti Azbad je zadel	A
O Toper, raduj se časti neizmerne!	Povej,	sužnja, prejasni gospodarici, da se ji klanja	A
glasom zapretila evnuhu: »Poberi se, Judež!	Povej	despojni, da sem svobodna, da ne maram več svilenih	A
Ti veš zanjo?	Povej,	kam je odjezdil Tunjuš z njo, da mu jo iztrgamo	A
»Kam je krenila, na jug ali na sever?	Povej!	Ti si jo zavedla, ker ji ni znana pot!	A
Doklèr pa živi, ni rešitve Tunjušu. Zato	povej,	kako si se je znebila, povej do mrvice, jaz	A
Tunjušu. Zato povej, kako si se je znebila,	povej	do mrvice, jaz pojde in za njo in jo umorim	A
Pripoveduj!« »	Povej	mi ti, kje je Iztok.Do njega me pošilja Epafrodit	A
prihitela tudi Cirila zahvaljevat Spiridiona. ‚	Povej	gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zvečer	A
Pa kljub Epafroditovemu vinu ne bodi ohol in	povej,	kje je sestra in kako si jo našel!« Za godčevim	A
Slavo žanješ, čemu se jeziš na setev!	Povej	naglo o Ljubinici in govori o Ireni!Nismo v	A
Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in pozdravi in	povej	in prosi in reci in pripelji jih sem.Seveda	A
»Papa, kaj je naredil med kosilom!« »	Povej,	povej, Alena!« Obe sta se zasmejali	A
Papa, kaj je naredil med kosilom!« »Povej,	povej,	Alena!« Obe sta se zasmejali.	A
pijačo mešetarju in je jezen loputal z durmi. »	Povej	še enkrat, kako je s Strniško!In če se zlažeš	A
ji je bil nenavadno teman, skoraj zadirčen. »	Povej	mi, zakaj ste taki.Tudi ti nisi drugačna, nikar	A
V njej je kričalo:	Povej,	vse povej!Za krikom pa je stal Brest, ki ji	A
V njej je kričalo: Povej, vse	povej!	Za krikom pa je stal Brest, ki ji je svetoval	A
Pozdravljena, Alenčica!« »	Povej	mi, ali imaš kaj krvi ali je nimaš, ali si brez	A
je okrenila do Alene in jo sočutno prosila: »	Povej	mi, kaj te tare!Zaupaj mi!	A
ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. »	Povej	mi, ali si to že komu zaupala?« Alena	A
kateremu se je smililo izlito vino, »potem pa	povej	kaj o pravdi!« Jok se je gugal in segal	A
Na dan z njim!	Povej	ime, Markovec!Povej!	A
Povej ime, Markovec!	Povej!	Jaz ga tožim in Smrekar ga toži, na veliki pečat	A
Gosposka je govorila in sodila.« »Ne jezi se in	povej,	kako je sodila!« »Po pravici!«	A
»Kdo te je žalil?	Povej	mi!« »Ah, Ivan,« je začela Alena in	A
»To ve on bolje kot mi. -	Povej!	«Oče je potrkal z nohtom glasneje po mizi.	A
Vsi so umolknili, dokler ni povzel oče: »	Povej	mi, ali si bil pes ali si bil človek?«	A
Za nedeljo dobi može in zasnubite.	Povej,	da bomo svatovali na Podlogu - in ne po bajtarsko	A
očetom?« je pošepetala mimogrede Gašperju. »Ne	povej	vsega, lepo te prosim.« »Vse, mati,	A
imel Gašperčka, ko dobi pisano mamo? In bratoma	povej,	da ju na smrtni postelji prosim, naj mi ne zamerita	A
selili - uh, si otročja!« vzkipi oče. »Natančno	povej,	ne, če že govoriš!Vedno nekaj momljaš ali pa	A
»Ne, samo slišal bi rad.	Povej	mi.« »Za zmeraj,« je z drhtečimi ustnicam	A
vzplamenele. »Če si upaš kaj takega blekniti, mi še	povej,	kdo to pravi!« »Kaj jaz vem, kdo,« je	A
Prehudo je, da bi vedel samo jaz.« »Pa vsaj hitro	povej.	Tako počasi tega ne bom prenesla - če je še kaj	A
si otročja!" je zarohnel oče. "Če že začneš,	povej	natančno in vse po vrsti, da človek ve, kako	A
praviš ti, samo da tisto pa meni ni všeč ... No,	povej	naprej." "Potem kar naprej likaš.	A
pri tleh, kakor da je kolena ne ubogajo več. »	Povej	mi, kako se imaš, pa če je kaj novega.« Veronika	A
Poklical je teto na pomoč. »Ji pa še ti	povej,	no, Anica!Če se mora delati, kot da ne ve, kaj	A
Miloš se je zasmejal. »No, le	povej,	kar bi rada, prej ti tako ne bo dalo miru,«	A
če je kdo tako srečen kakor jaz. Pa mi vseeno	povej.	« »Na to mi ne bo tako težko odgovoriti kakor	A
povem, kako je prišlo do tega?« je rekla. »Ja,	povej,	to povej,« se je zasmejal Tinetov glas.Veroniki	A
je prišlo do tega?« je rekla. »Ja, povej, to	povej,	« se je zasmejal Tinetov glas.Veroniki se je	A
blebetaj!« jo je surovo prekinil Miloš. »Rajši	povej,	zakaj ni nobene muzike.Se ti je pokvaril gramofon	A
spomni se, Veronika, kje imaš mamo. Spomni se in	povej,	da bo jasno.Veronika ni več dvomila, da je ta	A
Bodi resna. Pobrskaj do dna in	povej	vse po vrsti. ‘Ja, ja,’ se je odzvala Veronika	A
Saj nisem njegova žena!’ -	Povej	raje, kako je v resnici.Odbila si ga, avša,	A
Pomolčala je in tiho dodala: »	Povej	mi, Veronika, kaj ti je bilo?«Veronika se je	A
»Kaj ti je, Veronika?	Povej	mi.«Martina je počasi vstala in se ji hotela	A
sem to dobro vedela, od prvega trenutka.« »Pa	povej	še meni.Ampak tako, da bom res kaj izvedela	A
Samo kako? To mi	povej,	Martina!« »To ti pripovedujem že ves čas, Veronika	A
Veronika, vse to bo minilo, boš videla. Ampak	povej,	zakaj si se ustavila?« »Noge me bolijo,« je	A
Meni je vseeno!« »Le	povej.	« »Samo da veš, to je zaupno.	A
Kakor na starih portretih grofic.« »	Povej	naprej.« »Tako vesela sem bila, ko sem jo zagledala	A
enavadnega, same reči, ki jih ne morem razumeti.« »	Povej	meni.Z združenimi močmi vse razrešiva.«	A
»Kaj si se zamislila?	Povej	naprej, zanima me,« je rekla Martina. »Takoj	A
»Ne. Kar	povej,	kaj bi rada.« »Sama pojdem domov.«	A
DVANAJSTO POGLAVJE »	Povej,	kako je z Veroniko.« »Zdravniki nič ne rečejo	A
Milena sprašuje, kako je z Veroniko.« »Še meni	povej,	to je tako zanimivo!« »Ni kaj praviti.	A
mi na predavanje!« »Kaj je z Veroniko, brž	povej!	« »Nič takega, da bi morala še ti zavrteti jezik	A
»To, kar sem ti ravno povedala.« »	Povej	še enkrat.Kako je rekel?	A
gremo,« se je zarežal Roman. »Veronika, ti	povej.	Medtem si utegnila premisliti.	A
»Kdo sem, Veronika?	Povej	mi.« »Mama.	A
Zakaj?	Povej	mami.«Izpod spuščenih vek so pritekle solze	A
To te vedno spravi v dobro voljo. Potem pa	povej,	kaj je treba.«Sedla je.	A
Blaž. »Gor pojdi, zverina mala, in mu mirno	povej,	da ga kliče oče.« »Kaj je, ata?« je zadihano	A
sem se razgovoril,« je vzdihnil. »Še ti kaj	povej,	Olgica.« Pobožal jo je po hrbtu roke	A
»Pa pustiva to.	Povej	mi rajši, zakaj sam ne voziš!Če bi jaz imela	A
je iskreno razvnel Resnik. »Samo kdaj, to mi	povej!	Na podjetju me podijo, da sem že čisto zmešan	A
ogledalcu prestregel Resnikov karajoči pogled. »	Povej,	no, Rudi,« je Olga z globokim, grlenim glasom	A
sploh ni besede vredna. Brez zamere, kar ti	povej,	se bolj splača poslušat!« »Da ne bom	A
»Saj res. Pa še to	povej:	ali smo morda mi krivi, da zna Gradnik samo	A
Samo nekaj ji stori!	Povej	vsem tistim, ki bi Beli dvor tako radi spravili	A
bi Beli dvor tako radi spravili v tuje roke,	povej	jim, da so se hudo zmotili!Beli dvor je in ostane	A
Belega dvora čas drugače teče ...« »Ne čvekaj,	povej	hitro, kaj hočeš!« Gradnikov glas je	A
oknu in se pomirjen spet obrnil. »Nikomur ne	povej,	da sem pred begom govoril s teboj!Mamo prosi	A
»Marija, ti si jo zadnja videla ...	Povej,	kako je izginila, kam jo je odpeljal! ...«Jok	A
Nekaj bi rad, ali ne?« ga je bodril grof. »Kar	povej,	nič se ne obotavljaj!« »Če zares smem	A
krčmarjem. »Na, dobro skrij in mu nikar ne	povej,	da še kaj imaš!« S tem nasvetom mu je	A
»Drugače pa ...« »	Povej	mi natanko, kako živiš!« ga je spodbudil Urbančič	A
Tja voziva dnevno, Janez in jaz izmenoma«. »	Povej	no, Lovrek,« ga je dregnil molčeči Janez, »kako	A
Tožiti ga moraš!« »	Povej,	kako je bilo.« Ulrik je bil tokrat pošten	A
misliš, kdo je nedavno sedel na tem stolu?« »Kar	povej!	« »Miklausinov Ulrik!	A
A pustiva zdaj to!	Povej	mi raje, kako se ti je godilo, odkar si moral	A
negotovo kretnjo segel med svoje redke lase: »	Povej	mi vendar, za koga sem se toliko trudil, za	A
»Misliš?« »Zdaj pa še ti	povej,	Gradnik,« je spremenil Miklausin pravec nevarnemu	A
naredil, kakor da ničesar ni opazil. ”Le to mi	povej,	kdo ti je vdahnil to koristno misel, ki si mi	A
Veš kaj, Hanca? Bodiva ženin in nevesta!	Povej,	nevesta, povej zdaj, če me imaš rada!“ ”Rada	A
Hanca? Bodiva ženin in nevesta! Povej, nevesta,	povej	zdaj, če me imaš rada!“ ”Rada te imam!“ je	A
Rada bi te poljubila, saj te imam rada. Samo	povej,	kdaj prideš snubit in kdaj bo poroka!“ Njen	A
in čemu so spovednice v cerkvi? ... Zdaj pa mi	povej	po pravici: kaj misliš, kdo sem jaz?“ Smehljal	A
seveda se ti je sanjalo ... pa če se ti je sanjalo,	povej	mi, vse natanko, od besede do besede: kdo je	A
ali ne, tako je, kakor sem rekel! ... Le to mi	povej,	kaj je lagal in kaj je počenjal!“ ”Nespodoben	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  35 135 235 335 435 535 635 735 835 935 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani