nova beseda iz Slovenije
ubogemu človeku, ki joka, je treba pomagati. | Povej | mu, povej mu.Pet tri je šifra špijonov. | A |
človeku, ki joka, je treba pomagati. Povej mu, | povej | mu.Pet tri je šifra špijonov. | A |
Se pravi, da se bo objekt vseeno porušil. | Povej. | Vstopi Janko. Dedal in Hutter se dolgo | A |
Dedal in Hutter se dolgo gledata. DEDAL: | Povej. | HUTTER: Srečno. DEDAL: Srečno. JANKO | A |
reče: Vi spodaj ... . / . / stran 100 . / no | povej, | Janko, kaj je rekel ... Marek se duši od smeha | A |
Lepo. Potem mu pa še | povej, | da tu ni galerija. IRMA: Tu ni galerija, | A |
VASILKA: Odgovori jim, Dedal, zdaj jim vse | povej. | Dedal odide. | A |
Kaj, Nela? | Povej | mu še ti kaj o Keltih, da bo vedel, kamje prišel | A |
Ampak, Jula, (vzame v roke lobanjo) nekaj mi | povej, | mene začenja arheologija močno zanimati... glej | A |
JULA: Ne za muzej... ne vem ... HONZA: | Povej | mi no, Jula, zdaj ko sva tako intimna: kaj je | A |
To se ne bo dobro končalo ... Filibert ... | Povej | mi, kdo pošilja te ljudi sem? HABILIS: Kaj | A |
Neli srce, ko si že tako pogumna: zdaj pa le | povej? | NELA: Kaj naj povem? | A |
prevlade nad žensko. IGNAC s pismom v roki: | Povej | mu, Milka, da je to pismo iskreno. KLEMENT | A |
TRUBAR: Barbara ... pozdravi očeta ... | povej | mu, da pridem ... ko bom mogel ... Barbara | A |
starejši ženski, ki je še zmeraj pri vratih), no, | povej, | Marija, kaj bom s tovornim konjem? Ženska | A |
naložili. TRUBAR: Ti veš, Marija, no, pa | povej | tistemu gospodu pri vratih, kaj bom naložil | A |
Gašperjev obraz. TRUBAR: | Povej | tvojemu gospodu ... Turjaškemu ... govoriti | A |
SIMON: Res ne. VOLODJA: No, pa | povej, | kateri dan je danes? SIMON: Ponedeljek. | A |
življenje - biti vstajnik.« Tako, zdaj mi pa ti | povej, | je to zgodovinar ali je pubertetnik? MLAJŠI | A |
jaz nisem . . . nisem . . . VOLODJA: Kar | povej | Johnny Kitara, kar povej. DOKTOR: Volodja | A |
. . VOLODJA: Kar povej Johnny Kitara, kar | povej. | DOKTOR: Volodja! | A |
k tvojemu staremu, naj me takoj spravi ven. | Povej, | da se tu nekaj dogaja.Tu niso normalni. | A |
po-po-po (se obrne k Prvemu bolničarju) | povej | raje ti. Doberman spet hoče vstati, vendar | A |
po-po-po, po. Po-po (se obrne k Drugemu) | povej | ti. DRUGI BOLNIČAR (z zmeraj višjim glasom | A |
SIMON: Kaj vidiš? ... | Povej. | ..Ne bulji tako trapasto vame, nogo poglej in | A |
Ne bulji tako trapasto vame, nogo poglej in | povej, | kaj vidiš? KLARA: Tvojo nogo. | A |
ostrijo, povsod so nevarne ostrine, konice... | povej | mi, Ljubica, ali se bomo kar pobili tu notri | A |
LJUBICA: Ne sprašujte me, Doktor. DOKTOR: | Povej | mi, kako je, kadar človeka začne zapuščati razum | A |
. oviti smo v temo . . . Klara ... pianistu | povej | naj že zaigra tistega Chopina . . . naj slišim | A |
Počasi prišepa v ospredje. SIMON: ... | povej | pianistu, Ljubica, naj že zaigra . . . naj slišim | A |
se ti zaupal, se lahko zaupaš tudi ti meni. | Povej | mi naravnost in odkrito: ali res nisi nič jedel | A |
FRANC: Nič »aja«. | Povej | mi, ali je kdaj v tvojem življenju sploh trenutek | A |
razburjat. FRANC: Koga naj udarim, Jožef, | povej, | koga naj udarim? JOŽEF: Njega, svinjo godotenste | A |
voljo, Franc, saj sva že ves čas skupaj. FRANC: | Povej | mi nekaj, Jožef.To me res zanima: Ali imaš nizek | A |
sanje. FRANC: Če niso bile sanje, potem pa | povej, | kaj so govorili godoisti? JOŽEF: Ne spomnim | A |
Tišina. FRANC: Jožef, | povej | mi, ali bo še kdaj tako, kot je bilo nekoč? | A |
EMILIJA Oh, pustiva prazne besede! | Povej | rajši, čemu si zdaj prišla! ČUREN Emilija | A |
DOBRIN Gašper, ne govori neumno! Ti stric, pa | povej, | kdo si in kaj hočeš tu? OKOREN Saj nisem jaz | A |
Z darili je pa ravno tako. Ti | povej | doma, da so bila jajca vsa dobra, sveža, ja | A |
Povesi glavo in se igra s trakom. FERJAN Kar | povej! | LENČKA Hud boš. | A |
jo poboža po laseh. Molči za hip: Lenčka, | povej, | lepo te prosim. LENČKA si otare oči s predpasniko | A |
edinka bi šla z mano! Neumnost! LENČKA Ferjan, | povej | mi, zakaj nočeš delati?Poglej! | A |
odločno k njemu in mu dene roko na ramo: Martin, | povej, | ali sem ti enkrat samkrat oponesla, kar je bilo | A |
Sicer me zaduši. TONA Torej | povej! | LENČKA Mene duši, odkar sem spoznala, da nisem | A |
oče, kaj vam je? URH stopi trdno predenj: | Povej, | če res ne veš? MARTIN Lepo vas prosim... | A |
pride Martin? LENČKA Jutri véčer. SIRK Le | povej | mu, da je travnik moj, če ne, jima bo na duši | A |
primakne stol bliže Lenčke: Sedaj mi pa kaj lepega | povej, | ti Lenkica moja.Ji dene roko krog pasu. | A |
Ampak ... | Povej | mi rajši ...Mi nisi prinesla nič kruha? | A |
potegnila k sebi, potem si začela, vedno enako: | Povej | mi vse, moje srčno ljubo dete, saj veš, kako | A |
vsak večer še dolgo gorí luč ... Pridi, Mami, | povej | mi o Davidu. MAMI (s svojim le za spoznanje | A |
šala tudi to! . / . / stran 81 . / TEREZA: | Povej | mi, Martin.Drugi so mi povedali in sama vem | A |
Drugi so mi povedali in sama vem svoje, ampak | povej | mi še ti. MARTIN (govori počasi, preudarno | A |
tako blizu, da se skoraj sliši njeno dihanje): | Povej | vse, kaj imaš ...Imaš torto? | A |
FERTINC mirno: Domov! VOGRIN: Rajši | povej, | kakšno zavratnost kuješ, da jo braniš, preden | A |
VEHOVEC: Razdêli si po pameti: kar je treba nocoj, | povej | nocoj; ne zapravljaj solzá, kakor pijanec žejo | A |
ne iz srca. JERMAN stoji pred njo: Vse mi | povej, | vse njene besede, nobene ne utaji in nobene | A |
nji. Ali vendarle, prosim te, vendarle mi | povej | ... veš, le tako, iz radovednosti ... človek rad | A |
séde zadaj na divan in nasloni lica v dlani ... | povej! | LOJZKA sede na stol spredaj, z obrazom od | A |
že ... JERMAN: Kaj so rekli? Rad bi slišal ... | povej | mi, kakšen je glas ljudstva, tega vernega. | A |
drugo! KALANDER: Gospod, kar nakratko jim | povej, | pa nikar ne zmerjaj ... prežé na hudo besedo, | A |
v meglo, besede pa hodijo po ravni cesti. | Povej | mi zdaj, po pravici in resnici: ali je moja | A |
vem, kaj misliš, - a izpregovoriti ne smeš. - | Povej | mi, in če je potreba, zlagaj se: ali me ljubi | A |
Nocoj sem videl, da je v tvojem srcu... o Nina, | povej | mi, kaj se je vzbudilo v tvojem srcu! NINA | A |
RUDA: Ti me razumeš ... A | povej | mi ti, ki si čisto hladen in miren človek, | A |
mi ti, ki si čisto hladen in miren človek, - | povej | mi, da mi ne ostane ničesar več.V meni je namreč | A |
A poskusimo ... | Povej | mi kakšno zelo veselo pesem ... na priliko - | A |
FRANCKA: O ne, Maks. MAKS počasi: Ti, | povej | no, - kaj pa misli tvoj oče z Nino? FRANCKA | A |
mi je tebe... FRANCKA proseče: Maks, ti mi | povej | - kaj ti je težkega pri srcu... MAKS: Le pojdi | A |
Po kratkem odmoru. | Povej, | ali nista imela z Maksom nikoli nič? FRANCKA | A |
je spremenilo... sam sem videl... ti!... Samo to mi | povej | - ali me imaš še malo rada? FRANCKA: Nič | A |
FRANC: To si rekla samo nalašč, ti! - | Povej, | Francka, čisto resno te prašam in brez vse šale | A |
kar pripoveduješ. Pusti vse drugo, Maks, in | povej | mi samo, če me imaš rad. MAKS: Čutil bi zmerom | A |
Ali ni res? | Povej. | FRANCKA: Res. | A |
razodeni ti! No, Francka, pojdi na cesto in | povej | vsakemu, ki pride mimo: moj oče je kradel, je | A |
Sede na zofo. | Povej | zgodbo do konca! POLJANEC: Oj prijatelj, | A |
DIONIZ: Kje si jo našel, kje si jo videl? | Povej, | da pojdem sam! MRVA: Tako bi se na pragu | A |
Takrat sem vedel, da te imam rad. | Povej | še ti, če si mi prijazna, pa te vzdignem, majhno | A |
- Jaz pa sem popotnik. JACINTA: | Povej | mi, dragi, kdo ti je bil zmerom popotna palica | A |
pod čistim, svobodnim nebom ... STRNÉN: Ali | povej | mi vendar jasno, - kaj misliš, kaj hočeš doseči | A |
Ah, kakó prijazno ... kakó se zanimaš zame ... | Povej | mi, Strnén, ali znaš ti lagati? STRNÉN: Kakšno | A |
si se mi, kadar sem ti pokazal svojo dušo ... | Povej | mi, kaj si mislil na skrivnem, ko sem ti govoril | A |
bi bilo brezsrčno od tebe, da bi me varal ... | Povej | mi resnico in, - gotovo, jaz ti ne porečem žale | A |
besede; dam ti rokó, svojemu prijatelju, samó | povej | mi resnico, ne varaj me ... STRNÉN: Govori | A |
same prijazne besede v slovó. Ali prosim te, | povej | mi, - kakó te je očarala?Kakó je govorila s | A |
MLAKAR: Ne očitaj mi, ne muči me ... | Povej | mi, kaj zahtevaš od mene?Govori, - ali želiš | A |
s popolnim razkošjem ... Najprvo in glavno: - | povej | mojim in svojim prijateljem, da sem sit politike | A |
priti, kakor je obljubil. MAK: Kadar pride, | povej | mu, da ga težkó pričakujemo ... Ah, to so novice | A |
zdaj hipoma sredi jasnega, pomladnega dné ... | Povej | mi, ali tebi ni bilo nikdar težkó v tem svetu | A |
A ti bi imela lahko potem kakšne sitnosti ... | Povej | mami resnico: - da sem te ostavila sredi ceste | A |
Poroka, dá, o tem sem govoriti hotela. Dáj, | povej | mi, hčerka moja, kaj praviš, bi li rada se možila | A |
Saj pravim - roža! GROFICA CAPULET | Povej, | kakó bi se ti zdel ta mož?Saj videla ga boš | A |
polnoleten. ROMEO slugi svojega spremstva | Povej | mi, kdo je gospodična tam, ki vitezu je bila | A |
Prikaži se, zaljubljeni vzdihljaj! Samo en verz | povej, | pa bo zadosti; samó en ”ah“, samó ”srcé - gorjé | A |
če ti ni pogodi. JULIJA Kakó si prišel, o | povej, | zakaj ?Visok je zid, preplezati ga téžko. | A |
rekla, - a stran z dostojnostjo zunanjo zdaj! | Povej | mi, Romeo, ali me ljubiš?Vem, da porečeš dá | A |
A kje si bil? | Povej! | ROMEO Poslušaj in prihranim ti vprašanja | A |
je to prav po kavalirsko povedano. ROMEO | Povej | ji, da naj si izmisli kaj, da pojde k spóvedi | A |
Dáj, kaj prinašaš: dobro ali slabo? Le to | povej, | na drugo že počakam.Pomiri me! | A |
da ti je slabo. A ljuba, ljuba dojka, dáj | povej | mi: kaj dela ljubček moj? DOJKA Vaš ljubček | A |
Ali je Romeo se sam ubil? | Povej! | Ako je mrtev, reci dá! če ne brž reci né!Beseda | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 35 135 235 335 435 535 635 735 835 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |