povej (1.001-1.100)

glavo, rekoč: »Filip, poglej mi v obraz ‒ in	povej	mi, da me ljubiš!« In zardela je kakor mlad	A
vendar, če je še tako smešen v vaših očeh!« »	Povej	vendar, kdo je.« »Filip.« »Kakšen Filip?« »Tekstor	A
»Ne še!« oglasita se grof in kontesa. »	Povej	nam, mama!« »Naj bo, naj bo, ker ravno govorimo	A
vedno o smrti govoril!« oglasi se grof Anton. »	Povej	nam še kaj, kako je bilo nekdaj, mama!« »Res	A
kaj, kako je bilo nekdaj, mama!« »Res, res,	povej	nam še kaj,« dostavi grofica.»Saj imaš pri gospodu	A
prečrtal, vse izbrisal!« . / . / stran 180 . / »	Povej	nam kaj o vojvodinji Korneliji Amaliji!« prosi	A
se je tudi zelo zanimal za stvar. »Izproži in	povej	nam vse!« »Reč je hitro povedana!« odgovori	A
pripeti!« dostavi grof Welser goreče. »Toda	povej,	kako je bilo potem, ljubi, preljubi mi prijatelj	A
»Vraga! Pusti psa pri miru in	povej,	kako je prišlo potem!« ujezil se je grof Egon	A
istini cigaro; njej pa je bliskal srd iz oči. »	Povej	mi, čemu da si prišel!« Komaj je izpregovor	A
»Čemu mi pripoveduješ vse to!	Povej	mi rajši, kako da si prišel danes tu sèm, dragi	A
vidim, da ga bom moral naznaniti na škofijo. Le	povej	mu: Hudačut je zobal ponarejene listke, Codelli	A
tole: »V Loki poišči strojarjevega Valentina!	Povej	mu, da čem imeti Trubarja!Bolje mi bo, če bo	A
Kakor bi bila skupaj krave pasla! Miholca,	povej	to na gradu, da se zapiše!Jezus! Jezus!«	A
če je utihnil, je zaprosila: »Marks, še kaj	povej!	«In zopet jih je bril Marks in Agata se je smejala	A
svojim gospodom. »Pierre,« je spregovoril trdo, »	povej	temu človeku, da se pred človekom ne kleči!	A
Frančišek jo je miril: »Ne hiti tako, deklica!	Povej	nam, kdo si in od kod prihajaš!« V svoji zmedenosti	A
stran 23 . / Po tem opominu še pristavi: m	Povej	mi, Katarina, kako je s tabo; imaš Ii tudi pravega	A
ok . / . / stran 62 . / rog sebe poglede in	povej	mi, je li to takšno jutro, da bi mogel umreti	A
pa se okrepčajmo, nato pa nam gospod Andrej	povej,	kako je bilo končno s kanonikom Amandom, ki	A
no, vstopi!l hitel je, mpa daj za pijačo in	povej,	kaj je kaj novega v Ameriki!l Izgovarjal sem	A
lahko koj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in	povej	mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečem	A
»Kaj naj mu rečeš, malopridnež?!	Povej	mu, kako motiš pouk, tekaš po razredu in uničuješ	A
Evo, vidš, d še vedno znam. Raj mi že enkat	povej,	kaj si mi prnesu.Stojiš tukile k štopar sred	A
mama. »Pa če srečaš ta starga,« je pridala, »mu	povej,	da bom tud jest hmal pršla za vama.Mam že dost	A
»Ne brbljaj, kot traktor sredi hriba, tak	povej	že, kar leži ti na štrenastem jeziku!« »Že hitim	A
pravkar padel na vroča avgustovska tla. »No, pa	povej	tole v gostilni pri Vilmi de Bilni, ko prideš	A
razvajeno otroče, buča neumna. Steci ven na sneg,	povej	otrokom pravljico o češnji Rdečki in črvu Radovanu	A
čakaj malo,« sem se začel potiti. »Najprej mi	povej,	kje so vsi, ki so bili še malo prej tule?«	A
je Trlep malo zamižal in se zasmejal. »Rajši	povej,	ali drevi kaj smukneš na Kum ‒ saj je vsem veščam	A
dvignil je glavo in segel po medici. »Mar rajši	povej,	katero bi rad,« je Majnhalm dalje silil iz vinskosti	A
Slišiš, Hartvik?« ga je ustavil. »Vedi sam in	povej	tudi drugim, da bo z menoj imel opraviti, kdor	A
radi nekako iz navade spravili to davščino. Le	povej	jim, da se motijo!« »Kajpak, taki so, no, ne	A
Molči, da se mi ne zameriš tudi ti! Pojdi in	povej,	kar si slišal!« Majnhalm se je obrnil in nameril	A
Če ne, pridem ponjo jaz!	Povej	ji, kakšne so rane, da bo vedela vzeti s seboj	A
očmi in rokami. . / . / stran 116 . / »Kar	povej!	« Ali je bilo zaradi menihov, ali ga je razvedril	A
metali proč!« »A kaj naj storim, to mi zdaj	povej!	« »Kaj nisi tega že vedel, ko si mu ukazal priti	A
mu zapovedal: »Skoči v Gaber do Trlepa in mu	povej,	da sem tiste tri kmetije, ki mejijo z njegovo	A
pošlje tlačane vseh vasi, ki jim župani on, in	povej,	da se to delo ne bo računalo za tlako, ki so	A
Pri opatu pa se gredoč še danes zglasi in mu	povej,	kakor si meni!Sicer bi še zameril, ker si se	A
razumel odložitev tako važne odločitve. ‒ To mu	povej	kar najprej!A povej tudi, da bom z vseh stolpov	A
‒ To mu povej kar najprej! A	povej	tudi, da bom z vseh stolpov svojega gradu dal	A
Urh ga je spazil že od daleč. »No, brž	povej,	kar veš!Pa ne, da bi imel tudi pismo?« ga je	A
Ne klati najprej o strelici in rani, marveč	povej,	da je Ditrik na Svibnem in da se je le nekaj	A
rekel: »Obljubil sem ti, da te ne bom pozabil.	Povej	mi zdaj, s čim bi te nagradil najlepše!« »Da	A
umikala pogled in se držala kakor klešče. »Kar	povej	pa grem in ga zadavim!« »Le, če veš	A
ne posluša grdih jezikov. Stopi do nje in ji	povej,	da ji vsaj jaz prav nič ne zamerim.«	A
- kar tako,« se je umikala. »Vedeti moram,	povej!	« je moža peklo. »Komu bi se zaupala, če meni	A
tisto novico.« »Ne, jutri se vrni ti sam in	povej,	da pridem precej,« je odločil in stopil v hlev	A
na dolgo nit,« je Vrbičev gospod zabičeval. »	Povej	ob kratkem in vse po pravici.« »Peljal	A
»Ali si čakala koga drugega?« »	Povej,	kaj te je prineslo iz take dalje?«	A
in zame. Mrkni še nocoj in očetu Trlepu vse	povej,	on že ubere pravo, da fanta spet ugledata sonce	A
strahoma odmeknila. »Do glavarja hočem, samo	povej,	katera vrata naj odslonim.« »Tako?	A
je postavil tudi za kmečke ljudi!« »Kar meni	povej,	« je peresar govoril že prijazneje. »In hitro	A
tvoj brat nakanil zoper grad, tudi resnična. -	Povej	mi, kar veš.In se nič ne boj, ne posluša te	A
In se nič ne boj, ne posluša te grad.« »	Povej,	le povej,« ji je Francè pokimal, ko ga je vprašujé	A
nič ne boj, ne posluša te grad.« »Povej, le	povej,	« ji je Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala	A
nori mi več ubogih ljudi, samo pojdi in jim	povej,	kar sem ti naročil; pojdi, saj si navajen potov	A
Kakšno posestvo ima in kakšen človek je, to mi	povej.	« »Saj sem ti povedal,« se je poredno smejal	A
smejal, ker so se pač vsi smejali. »No, pa ti	povej!	« so sejmarji silili v Jerneja. »I, saj ne vem	A
»Tudi nate! ‒	Povej,	kaj bi rada, kaj naj storim zate!« »Ničesar	A
ponosno nasmehnil: »Pa nič! Ko se premisliš, pa	povej!	« Mislila je na Franceta in je plavala v široki	A
pomagal goniti. »Hitro hitro skoči domov in tiho	povej	gospodarju, kar si slišal zdajle!« Pastir se	A
revsknil. »A kako bi jaz uščenil menihe, to mi	povej!	« Grof Pankracij se je ustavil sredi sobe in	A
Precej zdajle steci v Stično, patru opatu natanko	povej,	kar si videl in slišal!« Tlačan je skočil, Trlep	A
sva vkup! Preden te obesim na tistole vejo, mi	povej,	kaj sem ti storil, da si me tako zasmehovala	A
Primoža. . / . / stran 135 . / »Po pravici	povej,	kako si pleteničil, da si Lizo spravil k Trlepu	A
Pater opat mu je velel po kratkem premisleku: »	Povej	tlačanom, naj mirno delajo.Če jih bo pa kdo	A
Medvedjeku mora obveljati moja! Jutri pojdem tja sam,	povej	hlapcem!« Valpet je sklical hlapce in jim povedal	A
Medvedjek. Steci brž do Trlepa in mu prav skrivaj	povej,	hvalo ti bo vedel.« Primož se je res zadrevil	A
»Razjahaj,« je vabil Trlepa, »odpočij se in	povej	kaj, junak, ki gradove krotiš!« Trlepu se je	A
»Njemu bom povedal.« »Meni	povej!	« »Kdo si ti?« se je ujezil in obrnil proti bratovi	A
»Kje so že Turki?« so tiščali vanj. »To	povej,	samo to brž povej!« »Morda so že blizu; ne vem	A
Turki?« so tiščali vanj. »To povej, samo to brž	povej!	« »Morda so že blizu; ne vem, ušel sem jim.«	A
otepanje zaradi Lize res kaj vredno, mi lepo	povej:	kaj bi rekel, če bi te kdaj prosil, da bi mi	A
velel najmlajšemu prežunu: »V Stično k opatu!	Povej,	kar véš, in priteci na Primskovo!« Sel je oddirjal	A
Kje?« so zavpili vsi obenem in poskočili. »Brž	povej!	« »Kje so že zdaj, ne vem; čez dan, dva bi utegnili	A
je velikanka revsknila v tlačana. »Kje so,	povej	brž, če ne, te lučim po Tekavnici, da se boš	A
»Da nas je izdal kdo naših?	Povej	ga!« »Grešnika ne izdam, zadosti je, da poznaš	A
Kaj je svoboda?« »	Povej	ti, ki veš vse!« »Da svoje dejanje uravnavaš	A
očeta ‒ ne skrivaj, poznaš jo, precej mi jo	povej,	ne smeš me pustiti v taki skrbi!« Otepal se	A
se mu je zdelo, da mu oče zaupa toliko. »Le	povej,	natanko povej, pa samo desetemu bratu, nikomur	A
da mu oče zaupa toliko. »Le povej, natanko	povej,	pa samo desetemu bratu, nikomur drugemu.« VIII	A
ki bi se upal skruniti vaš posvečeni dom.« »	Povej	mi, kaj hočete, vedeti moram!« »Bodite brez	A
»Vem, hudo je,« je opat vzdihnil. »	Povej	najpotrebnejšim, naj pridejo, da dobijo še kaj	A
»Stori, kakor sem ti velel. ‒ A zdaj mi še	povej,	ali ne moreš krotiti Janeza.Veš, tisto njegovo	A
boji!« je grofa grelo; na glas je vprašal: »	Povej,	kaj bi rad?« »Kajne, med vami je lepa navada	A
oči, stopil je bliže. »Ne umem te, razločno	povej!	« se je grof odmaknil za korak in stisnil bodalo	A
poznali so gospo, obetala se jim je zabava. »	Povej,	ali že dolgo nastavljaš zanke?« ga je zviška	A
za nekoga drugega pa nemara bo.« »Kaj več	povej,	saj te ne razumem!« »Ali še pomniš, kaj sva	A
»Kdo še? Vsaj to	povej.	Ali ga poznam?«	A
rada si mi odprla, ko sem sleparil pri tebi.« »	Povej	hitro, kaj bi rad,« je krotko rekla, ni se mu	A
poslušal.« »Bedak je in izdajavec, tako mu	povej!	« »Bom.	A
»Bom. A ti mi	povej,	kako se pravi tistemu, ki gredoč na ljudsko	A
besede blodijo in kaj bi rad!« se je repenčil. »	Povej	rajši ti, kdo ti daje pravico, me loviti in	A
ki je tako koprnela po tebi?« »Kaj bi rad,	povej,	drugo tebi nič mar!« »Pa ne, da so ti na plano	A
»Koliko mi daš, če ti ga najdem?« »	Povej,	koliko bi rad.« »Denarja ne maram, le tvojo	A
še večji škratje in odneso kam prav daleč.« »	Povej	zdaj, kaj gre tebi za to veliko pomoč?« »Ali	A
skalile oči; pristopil je in ga prijel za roko. »	Povej	mi, če moreš: Zakaj mi bolj razločno nisi napovedal	A
Tako, da me je postrašilo za zmerom.« »	Povej,	Urh, povej!« »Že dobro dolgo je tega.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani