povej (1.301-1.400)

Prvi je kradel, a ti si prežal in se potuhnil.	Povej	mi, kje je oni drugi tat, da grem za njim in	A
semkaj. . / . / stran 61 . / Kar odkrito mi	povej,	če nisi rokomavh!Pa kam ste skrili mojo ovco	A
piti in te bom prenočil v svoji koči ... Zdaj, pa	povej!	« »Stric!	A
ti si videl včeraj medveda doli v goščavi?	Povej	mi po pravici in se nikar ne laži!Ali je res	A
človeku? Pravil si mi nekaj o tem; zato mi pa	povej	še enkrat vse, kakor veš!« Gab se je zavzel	A
stran 66 . / ovco je nesel v gobcu, mojo ovco?	Povej,	fant, ali je bila mrtva?« »Seveda je bila mrtva	A
tega ni treba, če si res Gab, Lipnikov Gab?	Povej	mi, da bom vedel!« Gab je povesil glavo in je	A
ga vprašal: »Pa kaj boš počel tu v Planici?	Povej,	s čim se boš preživljal in kdo te bo oblačil	A
Kakšno delo imaš, veš, onim v bataljonu pa	povej,	kar jim gre.« Pretegnil se je in odšel.	A
Martin. Dvignil sem se izza mize in vprašal: »No	povej,	Martin, kako pisca ubijejo?« »Raztrgajo ga ali	A
je sedaj Matevž. Stopi no naprej in jim kaj	povej.	« »Že več kot deset dni sem v bataljonu,« sem	A
se okrenil k meni. »Tovariš komisar, v štabu	povej,	naj našega komandirja malo pouče, da se bo bolj	A
»Ali lahko vse povem?« »Da, kar vse	povej,	« sem mu odgovoril. »Vi, štabni ljudje, ste mislili	A
si je segel v lase. »Katera ženska ne joka,	povej.	Ženska ti joka za prazen nič.	A
puško je oče prinesel iz avstrijske vojske.« »	Povej,	če imaš še kaj drugega, da ne bo Mozolc obračal	A
šest gimnazij, ti razloži tujke. Po domače jim	povej.	« Nato se je Lipnik, v svesti si svoje moči in	A
tebi, mu bom razbil glavo, da veš. To vsakemu	povej.	Povej tudi, da si moja in konec!«	A
To vsakemu povej.	Povej	tudi, da si moja in konec!« »Tega ne morem reči	A
Poslušala ga je in vzdihovala in ga gledala. »	Povej	mi no, Polde, zakaj si tak?Kaj sem ti hudega	A
Kaj si iskala oni dan tam gori v brigadi?	Povej!	« »Nič!	A
Pomeni se z njimi.	Povej	jim, da bomo kmalu začeli akcije večjega obsega	A
Konje sem pustil pod klancem.	Povej,	kje se držijo Nemci,« ga je ostro vprašal Podržaj	A
pripovedoval, kako je bilo v švercariji. Raje	povej,	ali ste kaj podkupovali, ali pa je šlo brez	A
Korleta, kot bi hotel reči: Daj no, govori,	povej,	kaj si tako molčeč. »Spomladi se bo res bolj	A
ker sta to videla tista dva graničarja.« »	Povej	no, Polde, se srečata kdaj na meji z Jovom in	A
ampak ti si bil vedno mož, kot je treba. Tine,	povej	no, da ste me hoteli prelisičiti.Tebi bi pustil	A
Kristina, da te je Polde nekajkrat obiskal ponoči.	Povej	no, kako je, bilo!Ali je to res ali samo lažejo	A
Mica, zdaj je čas ali nikoli. Brez ovinkov	povej	Dani, da se ni treba nič obotavljati.Take ure	A
lahko verjameš, da bom puščal čez mejo. To	povej	Bergantu, Skočirju, Lesniku in drugim.Lenko	A
samostojnost,« je siknil Matija. »Odkrito mi	povej,	ali boš ostala pri besedi ali pa se boš še naprej	A
zato obžaloval svojo prenagljenost. »Hasan,	povej	vendar, kaj imaš,« je rekel kar mogoče prijazno	A
je čez nekaj trenotkov vprašala Katarina. »	Povej	Juri, kdo je.« »Ne morem ti povedati,« je tiho	A
doživela še kdaj kako uro ljubezni s teboj.« »	Povej	mi vendar, Juta, kaka nevarnost ti preti?«	A
»Pripavlja se velika stvar. A	povej:	si li voljan, zame kaj storiti v slučaju nevarnosti	A
vem, da bom pred Bogom zanjo povišan.« »Torej	povej,	kar imaš povedati,« se je nejevoljno oglasil	A
Polonico iskat, ker jo hočeš ti vzeti.« »No, pa	povej	svoje mnenje,« je nestrpno dejal Andrej in pospešil	A
»Nekaj imenitnega!« »Torej	povej!	« »E, kaj bi pravil, ko nisi pameten	A
bom prav nič vedel,« je odgovoril Matija. »	Povej,	kar veš!« »Jaz prav ničesar ne vem.	A
najde svoj prostor.« »Matija, lepo te prosim,	povej,	kje je Polonica,« se je zdaj oglasil Andrej	A
vsak teden celo po večkrat sem.« »No, potem pa	povej	gospodu opatu, da naj napravi testament.«	A
je poredno režal in končno dejal: »Torej le	povej	gospodu opatu, naj napravi kmalu testament,	A
»A bilo mi je tako hudo! Toda,	povej,	zakaj te pa Rovan tako sovraži?Prej ti je bil	A
je prosila Margareta čez nekaj trenutkov, »	povej	mi na svojo čast, kaj se je zgodilo na pristavi	A
se pripravlja, in sicer nekaj posebnega.« »	Povej	vendar, kaj veš,« je Matijo bodril Rovan. »Kaj	A
Če si to, kar vidim pred sabo, res ti, Jozva,	povej	mi, kaj bom z njo izgubil.Mogoče bi se dalo	A
»E, ti, počakaj! Še to mi	povej,	zakaj so jo berači pogubili?« »Ker jih je metala	A
Kadar boš kaj izbral, pa pridi zopet in mi	povej,	kako si ukrenil. Pravijo, da je izbirati nevesto	A
»Ne!« je rekel Strele. »Vidiš ga,	povej!	« »Oženil bi se!« je povedal organist.	A
kako bi minile? In kakšni bi bili moj dnevi,	povej	mi?« V luči je zmanjkalo petroleja, pričela	A
je vprašal: »Kaj si napravil, kar po pravici	povej!	« »Jaz nič!« je odgovoril organist.	A
Očeta in Sina in svetega Duha! Rečem ti, žena,	povej	tisto, kar ti leži na duši!« Ana je vzdihnila	A
mislim si, burja, tvojo tuljenje, kje je bolest,	povej,	kje je beseda, mi reci, ki sem jo ž njo zaznamoval	A
mokrimi očmi in rekla tiho in hvaležno: »Jutri mi	povej,	atek!« Gabrič vzdihne, dvigne palico in jo zopet	A
Ona ve, katerega bomo. No, dekle,	povej!	« Medtem pridejo v sobo.	A
in stisne k sebi suknjo in sabljo. »Dekle,	povej,	povej!« noslja prijazno Majdič. Terezinka stoji	A
stisne k sebi suknjo in sabljo. »Dekle, povej,	povej!	« noslja prijazno Majdič. Terezinka stoji pri	A
vrat in po licih ji pripolzita dve solzi. »Kar	povej,	če si, pa za mizo sedi.« Majdič jo prime za	A
»Saj ti nihče ne reče, da si tat. Ampak	povej,	kje je naprodaj!« »Ni zame, je za nekega gospoda	A
Kaj se ti zdi da boš pil, pa molčal zraven?	Povej	mi kaj.Če nimaš take glave, kakor lanska repa	A
‒No, no, mrmra mlinar, kaj me pa nabadaš? ‒	Povej	mi kaj, kar bo zame, glej ga hudimana!Pij, ná	A
kakor so muhe, ene pa vendar ne veš! ‒Pa jo	povej,	če je kaj prida. ‒Tega ne veš, kako je ugnal	A
Nič ne bo, angelček! Kar hitro	povej,	če ne, bova pa še eno zaplesala!« Tone je še	A
Vstane in krepko stisne roko. »Sedi in	povej,	kaj bo novega!« Profesor sede, malo pogleda	A
stran 150 . / in živahno izprašuje. »Oh, Anton,	povej	nam no, povej, kaj sta si skočila v lase?«	A
živahno izprašuje. »Oh, Anton, povej nam no,	povej,	kaj sta si skočila v lase?« »Saj jih nobeden	A
in ogovarja dalje bolnika. »Turška motika,	povej,	Julče, da mi ne zameriš tistih pik in vejic	A
»Seveda.	Povej	torej!« »Vidiš, stvar je taka.	A
... « »Le	povej,	saj te razumem.« »Bilo mi je kakor davno, davno	A
literata v zakon, pa naj znori še njen oče!	Povej	mu, da ga slovesno vabim na večerjo.Mati je	A
kako ne?« se je zavzela prijazno soproga. »	Povej	mi ga, prosim te!« »Če se zamislim nazaj,« je	A
sem vse povedal, kod sem hodil, zdaj pa še ti	povej!	« »Oh!« je vzdihnila ona in podprla glavo z roko	A
so te oblaki iztresli, ali si padel iz megle?	Povej	po pravici, kdo si, odkod si, kam namenjen?	A
Zdajle me nič ne briga, kaj ti delaš. Poslušaj in	povej,	kako se ti zdi! Po moje je dobro!«	A
»Seveda.	Povej	torej!« »Vidiš, stvar je taka.	A
... « »Le	povej,	saj te razumem.« »Bilo mi je kakor davno, davno	A
Dobim jo, pa veš ti, zakaj?« »	Povej	mi!« »Zato, mislim, ker imam voljo.	A
Tam sem rojen, pa bi ga ne poznal! Samo ime	povej!	Ali je Andrejacov Šimen, ali je Podrepnikov Tonejec	A
Na delo grem tja, kamor si svetovala.	Povej	mi, kje stanuješ, da se povrnem včasih in se	A
kakor kafra, če ni popra zraven! In kaj boš ti,	povej	mi! Reva boš, beračica, ti pravim!«	A
jo vprašal, kako in kaj. »Natanko po srcu mi	povej!	« - sem rekel.»Poznaš me, da sem dober človek	A
nenadoma pred me na kolena in je zajokala. »Kar	povej,	« - sem jo bodril.»Obljubim, da bom storil natanko	A
polahko in skoro hripavo. »Pa mi še ti kaj	povej!	« - je rekel.»Pa še ti pripoveduj!«	A
Ljubljani, druga na kočevsko stran. »Še ime mi	povej,	da bom vedel, s kom sem se pečal!« je rekel	A
sem lahko razvil telepatske sposobnosti.« »	Povej	mi, Uri, ali kdaj sanjaš?« »Tu in tam.«	A
Kaj? No,	povej.	« »Daj,« šepne skozi zobe Eva.	A
si, da bi bil včasih gospodovalen z menoj.« »	Povej,	kako, pa bom.« »Saj to je tisto.	A
Prijavi me, Brinda.	Povej,	da sem te onemogočil.Ne bodo ti odvzeli nadzorništva	A
»Lepo jih pozdravi, Uri.	Povej,	da smo brez moči.Naj se povežejo z logosintom	A
in začne z divjimi sunki odgovarjati Ramiju. »	Povej	mi, kako trpiš?« »Vsak tvoj gib me zareže v	A
kraterjem, ki smo jih videli na Torniju.« »	Povej	mi, če ti je lepo z menoj, Uri.« »Nikoli mi	A
odpusti mi, da te motim.« »Že dobro, Ibis,	povej	mi, kakšno blagovest prinašaš?« ga vpraša.	A
izbruhne vse razočaranje iz Histosa. »Pojdi in	povej	resnico temu narodu, ki se ima za božje ljudstvo	A
za božje ljudstvo! Dam ti prosto pot, pojdi,	povej	jim!Na kol te bodo nataknili!«	A
»Puščoba, ne citiraj,« hudomušno reče. »	Povej	mi, kako dolgo si me imel na ledu in kje sva	A
uhana, ki ji krasita mešičke ušes in vpraša: »	Povej	mi, sem se postarala?« »Kako bi se postarala	A
njene oči. »Lira, če si bila z mano tam,	povej	mi, s kom za božjo voljo sem se ljubila?« »Z	A
da nama prvega svita ne bo oznanil škrjanec...	Povej	mi, ljubi, kaj si želiš od mene in nocoj se	A
Čeprav eviansko ljudstvu veruje v naju. Oče moj,	povej	mi, ali obstaja Bog ali ga sploh ni?« Nekam	A
»Prav, bodiva prijatelja.	Povej,	kaj bi bilo tebi všeč, da oblečem?« Angel zaniha	A
Hvala ti, da si ustavil naše sovražnike.	Povej	mu, Iksia, jaz ne najdem stika z njim. »Dromidska	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani