nova beseda iz Slovenije
Bog ve: žlahta se večkrat najhuje sovraži, in | pes | pa volk sta brata, in menda ga ta zato sovraži | A |
brata, in menda ga ta zato sovraži, ker se je | pes | udomačil in svojemu rodu izvrgel.« Veliko je | A |
nam ta žival nič hudega ne stori.« »Volk in | pes | se malo razlikujeta,« meni oni gospod. »Ali | A |
vam, je volk, in vi streljate; drugače je pa | pes. | « »Torej mislite, da se bo volk koga lotil, če | A |
dejal Tone in pogladil psička. »No, lep ta | pes | res ni,« je dejala Jerica. Toneta je bolelo | A |
smrtjo je udaril ubogega Judeža po hrbtu, da je | pes | zacvilil in začel grozno tuliti. Gašper je zginil | A |
zakaj si šel od doma, zakaj me nisi poslušal!« | Pes | ga je milo gledal, mu lizal roko in ječal; potem | A |
Miha!« je zaklical zamolklo. »Morebiti je kak | pes, | ki išče kosti,« je mirila Jerica ‒ »Tat menda | A |
vestneje vršiti. Bric je ugovarjal, češ da še | pes | čuti, kdaj se pregreši; kako prihuljeno pa se | A |
popadati za besede. Tetrev, ki je razumel, kam | pes | taco moli, se je ponudil za posredovavca. Obrnil | A |
zakričal Ivan in se zganil, kakor da bi ga bil | pes | ugriznil.»Dve spominski plošči! | A |
zlobo, da je vsak bravec takoj spoznal, kam | pes | taco moli! »Premaguj se, drži se prijazno!« | A |
trije konji, par volov, dve mački in največji | pes | v vasi; posebnosti pa so včasih mučne; mati | A |
stekel ‒ tako se govori, stekel, od tod stekel | pes | ‒ jaz za tujski promet?Ali me niso izvolili | A |
obrazom pred oči. »Kaj pomeni to, prekleti | pes? | « zarohni nanj grof, ki mu je kri napela žile | A |
na žilo potipati, Jurij pa, ki ni vedel, kam | pes | taco moli, pritrjeval je vsemu.Po končani službi | A |
ovir pridemo iz mesta, le včasih bi se bil kak | pes | rad trdnote Šnakšnepskovskove suknje prepričal | A |
utripalo. Na njegovo vpitje kmalu priskače velik | pes | in za njim se prikaže ženska z mehom moke na | A |
ramami. »Kaj je Matizelj? Zlodej vedi, kje ga | pes | drži!Pojdite ga iskat!« reče župan fantalinom | A |
poprej. Žaba se greje rada na soncu, sedi kakor | pes | na zadnjih nogah in gleda z neko neumno ošabnostjo | A |
je slišal, ga je zazeblo pri srcu. Tako tuli | pes, | ko čuti smrt v bližini ali pa hoče opozoriti | A |
Štefan je odprl vrata, da bi ga spustil v sobo. | Pes | se ni premaknil.Na pragu je stal, stegoval vrat | A |
‒Hektor, beži proč, ‒ mu je ukazal Štefan. | Pes | se ni zganil.Še bolj žalostno je zacvilil. | A |
v njih skritega ne najde ne Bog ne človek ne | pes! | Samo, potem je treba to čimprej napraviti, pa | A |
vseh v Lacki romi. Kajti: ni se zaganjala kot | pes, | ni vreščala kot kokoš, ni se hlinila kot mačka | A |
je pljuval Pišti. Prav pri vsaki hiši je | pes. | Večja je hiša, večji je pes. | A |
pri vsaki hiši je pes. Večja je hiša, večji je | pes. | Ja! je pljunil tudi Halgato. | A |
bo jutri delal. Ni čudo, da je potem tak ko | pes, | ki je v lasni rep ugriznil: renči, bevska in | A |
mrzlo vodo polival, pa ne bi zaleglo. Kakor | pes | je vohljal po nevidni sledi, tolkel s polico | A |
si dober z Bogom. Ne bi se zdaj gledala kakor | pes | in mačka.Ne bi le tuhtala, kako bova drug drugega | A |
mnogi prepričani, kak šolan in dragi gosposki | pes, | je pomenljivo povzdignil glas in me po ptičje | A |
in si je z zapestjem pomel med očmi. Ali je | pes | res pes in ali je človek človek? je počasi in | A |
z zapestjem pomel med očmi. Ali je pes res | pes | in ali je človek človek? je počasi in nezanesljivo | A |
sem to na svoja ušesa slišal, in naj se vam ta | pes | poščije v ušesa, če niste tudi vsi vi prav dobro | A |
v roko. V zahvalo pa jih je potem zmeraj kak | pes | ogrizel, policija pa jih je preganjala po kuruziščih | A |
kamnu. Tiščalo me je zaradi Lajke, ki ni bila | pes, | temveč zmeraj samo velik pasji otrok, še bolj | A |
spremljevalec, pred vrati knjižnice zleknjen | pes, | je ob ropotu ključev le malo prezasukal oči | A |
nerodne glave vodi za povodec, pred njima baca | pes, | pod drevjem natovarja vreče, medtem ko se konj | A |
zajaskajo kokoši, ali nadodajo goveda, ali bavkne | pes, | na pse se zaneseš, vedno so bili na tvoji strani | A |
na teh plankah. Nenadoma se je pojavil velik | pes | pred oglasno desko, ali je prispel pred Tjažem | A |
se ni drznil, da bi je ne prenašal, dokler je | pes | s svojim mrzlim nosom dregal v mošnjo in jo | A |
jo spravljal v nered, oddahnil se je, ko je | pes | začel duhati deske, obduhal je vse planke, izbiral | A |
debelih črkah in rohnel po papirju, medtem ko je | pes | stal na treh nogah in molil Tjažu jezik.Tjaž | A |
in bobnečega curka razumel. Nenadoma se je | pes | prestopil, torej premenjal nogo in spustil ostali | A |
poklical k sebi, ga vzel za svojega, hodi za menoj, | pes | bi ga takoj ubogal, dva brezdomca bi skupno | A |
zemlji, a jaz ga nimam, da bi nanj palico oprl. | Pes | in mačka, lisica in volk, sova in jastreb, vse | A |
imaš, zdaj ga nimaš, kakor tisti prigovor: ‘ | Pes | in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage | A |
tisti prigovor: ‘Pes in izgaga sta šla v Rim; | pes | je prišel, izgage ni.’ Morebiti nismo tega že | A |
Tako bodi, možje! Ni | pes, | da ga ne bi ustavila, ako bi se morebiti res | A |
In oni, ki se nahaja v čredi in ni pastir, | pes | pa noče biti, mora ravnati oprezno, da izhaja | A |
sosednje sobe Bierkopfov hreščeči glas: »Sit | pes | tudi na zvezde laja.Hahaha!« | A |
je bežal v dežju. Poleg njega je tekel velik | pes. | ‚To je Heugeigen, kobila nadporočnika Buzduge | A |
« ‒ ter ga z nogo odrinil v stran. Poslušni | pes | je povohal Vilarjevo bedro, menda zato, da bi | A |
»Jaz nisem nič, prav nič. | Pes | sem na verigi, pes, ki je zvest do kosti kakor | A |
Jaz nisem nič, prav nič. Pes sem na verigi, | pes, | ki je zvest do kosti kakor le oni moj šejk. | A |
velik zalogaj kruha ter pricurknil konjaka. | Pes | je iz kota nepremično zrl vanj.Vsak pasji ljubitelj | A |
apport!« je viknil ter vrgel kost po tratini. | Pes | je skočil v gosto deževje za njo in v hipu jo | A |
/ stran 223 . / Glejte, kako pazen je moj | pes; | on dobro ve, kdo je naš sovražnik.Pokažem vam | A |
tisti hip je viknil: »Pozor, šejk ‒ sovražnik!« | Pes | je priskočil in se zavrtel krog svojega gospodarja | A |
Jovico. Milošević je otepaval z nogama, ko ga je | pes | zagrabil za čakšire, suval je v napadalčev gobec | A |
šejče, drugikrat zmagaš zopet ti na vsej črti.« | Pes | se je, tiho cvileč, kakor bi vse razumel, umiljeno | A |
Jeli, šejče, da je tako?« | Pes, | ki je s povešenim repom otožno capal kraj poti | A |
ter rekel: »Dober handžija, dober gost, slab | pes, | slaba kost.Daj, da se poživim, ker utrudil sem | A |
Najrajši bi si vzel ves pridelek. Grize kakor | pes, | dasi je majhen kakor močerad. Hrom je in vedno | A |
okraju med Savo, Drino in Krivajo ‒ požigalec, | pes, | morilec,« je odgovoril Bobojedac.Vzel je konvico | A |
v siru in gozdar se oblizuje krog nas kakor | pes | okoli vrele kaše.Veste, zato mu gre, da bi ne | A |
Napravil je velik ovinek. Veste, to je | pes, | kakršnega ni več pod božjim solncem. Birkov | A |
pri nas in ni. Oblizuje se krog gospode kakor | pes | krog mesnice.Pravijo, da je bogato plačan zato | A |
republika, kaj se kuha na Balkanu, vedel, kam | pes | taco moli, če nam Bismark obeta zvestobo, vedel | A |
je ona rodila gola kakor repa. Golih kosti še | pes | noče, kaj bi jih maral stari Brnjavčić.« ‚Krepko | A |
stran 386 . / dan. Grozna zločinstva uganja | pes | Atif Sarajlija; tudi, smrt Pavla Drljače in | A |
petelini. In zapomni si: beg je ukazal psu, | pes | repu, rep dlaki, dlaka je vedno na tlaki.«Po | A |
Torej baš tisti dan! Turški | pes | je nesel orožje iz skrivališča, da ga podtakne | A |
samopalov in streliva in tu je za peklo dozoreli | pes | vzel, kar mi je podtaknil.«Možaka sta posvetila | A |
Bošnjaka!« je hvalil Buzduga. »Pa pravijo, da | pes | laja na poštenjaka in na lopova,« je rekel Bajić | A |
že dobro ‒ prijateljček, prijateljček,« ‒ in | pes | se je pomiril.Njegov gospodar pa je nadaljeval | A |
ledenim srcem, močno pestjo, še večji sledni | pes, | in na tvoje mesto hitro pride drug inženir, | A |
našel svojega gospodarja. »Vraga, ali ima ta | pes | človeško dušo, da je slutil nevarnost?« se je | A |
in veličastno. »Človeku se samo dozdeva, a | pes | natanko ve, kje je prijatelj, kje je sovražnik | A |
soprogo svojega tovariša, čeprav nižjega po činu. | Pes | je, in naj bo stokrat načelnik.Uradniški stan | A |
daj mi še za kašo! Naj ne lajam zastonj kakor | pes! | Za polovico sem starejši od tebe ‒« »Vem, Ante | A |
»Kar v hlev ga postavite! Ne | pes | ne hajduk ne ostaneta ob takšnem vremenu pod | A |
ga je dregnil v bok. . / . / stran 787 . / » | Pes | laja, pa tudi preneha,« se je obregnil nanj | A |
Naša soba je bila pozimi mrzla, da bi jo | pes | oblajal, no za sveti večer smo si preskrbeli | A |
pri častniških konjih, je za durmi zarenčal | pes | Amor, kakor bi nama hotel sporočiti, da zvesto | A |
skokoma vstal in zarožljal s sabljo, nakar je | pes | žalostno zalajal.»Molči, mrha kosmata, da ti | A |
Tudi midva hočeva imeti mir ponoči. Še | pes | ga ima rad, a človek ga nima, človek ga nima | A |
čeprav me je po vsem životu bolelo in skelelo. | Pes | je prestrašen zatulil.Matiček je stal pred menoj | A |
sunil s sabljo v duri, da so zašklepetale. | Pes | se je s prednjima šapama vzpel po njih ter se | A |
»Nič ne počneva, gospod mojster. | Pes | je sit pa laja.Ko bi mene kdo nasitil, bi morda | A |
mene kdo nasitil, bi morda tudi zalajal. Sit | pes | še na zvezdo laja, pravi pregovor,« je prešerno | A |
čepi v zaporu z molkom na roki in nogi. In | pes | spada ponoči v konjušnico, če ni gospodarja | A |
tukaj. Vse sva mu razložila kako in kaj in da | pes | ne da miru, ker se mu toži po gospodarju.Še | A |
»Jutri ob enajstih pa oba k raportu! In | pes | tudi!Gospod kapetan vam že pokažejo!« | A |
»Čakaj! Beseda besedo prinese, | pes | pa kost ‒ pravijo.« To so trudi in napori s | A |
erazumljive besede! Vi se vedete pri tej stvari kakor | pes | pri vreli kaši, ko je ne more načeti.Berite | A |
Je bil oni medved, mrcina kosmata, graščakov | pes! | Pa so Butalci dejali: »Mi ga nismo! | A |
žabjega rodu: veveveveveve; v daljavi zateguje | pes, | ponoči mu je vse drugačen glas nego podnevi | A |
brezdušnik; takih mu je metal v zobe, da jih ne bi | pes | povohal na maslu; še mu je opsoval otca in majko | A |
je otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel | pes. | Pravijo, da ima od poprej tudi že enega na vesti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |