nova beseda iz Slovenije
Peter, »tak zini, kaj mislite! Kakor potepen | pes | se potikam po vseh grapah in črčah pa dopovedujem | A |
je medtem begal pod streho in vpil: »Kje si, | pes? | Ali boš še grizel?« | A |
Preganjavci so mu za petami. Kakor lovski | pes | divja Skoračnikar, skače, ujame begunca za srajco | A |
»Naš ni bil. Še | pes | se sme braniti, če ga ubijajo.Že vidim, da govoriš | A |
priči je postal birič črn ko oglje pa kakor | pes | je začel lajati.Arnac je vse narisal, snope | A |
Obstal sem kakor okamnel. Če je | pes | opazil goloba, potem je lahko po njem.Sam sem | A |
lahko prepodil. Edino upanje je bilo, da je | pes | skočil kar tako po ulicah navzdol... Beločope | A |
staro mačko, je na Senožetih raztrgal potepuški | pes. | Tako je morala njena hči čez noč prevzeti njeno | A |
Moste in Komenda sta se imeli radi kakor | pes | in jež, odkar smo pomnili drug drugega.Olje | A |
Mojstrančani, ki se včasih radi gledajo z Dovžani kot | pes | in mačka, so svojim zgornjim sosedom radi nagajali | A |
Hieronimus Corvus ječi kakor zajec, če ga | pes | ujame. Deodatus Bos pa vsakemu sodniku poljubi | A |
izmed zob, nič drugega kakor kratka besedica: | pes! | Knez je prihitel do vrat, ki mu jih je ravno | A |
bil tepen, to še veš. Jesti mi niso pustili in | pes | sem jim bil.Plačal pa sem vse pošteno. | A |
v znamenje, kako je nekdaj turški krvoločni | pes | brezuspešno naskakoval krščansko to mesto! | A |
konjevem trebuhu. Tik njega je skakal velik kodrast | pes | ter se metal kvišku proti klobuku v gospodarjevi | A |
Sedaj nimam čase zate!« In | pes | jo je v hipu pobral k steni, v kot, ter z bistrimi | A |
iz jezdarnice. Okrog njega pa je napravljal | pes | Seladon mogočne skoke ter glasno lajal.Mladi | A |
bilo čuti človeka! Samo tam v kotu je lajal | pes | ob verigi ter se zaganjal proti prišlecema. | A |
se ni prikazal nikdo. Šele potem, ko se je | pes | znova pognal ob svoji verigi ter nekolikokrat | A |
renčiš spodaj, prekleta pasja dlaka!« In ko je | pes | še vedno tulil, začuli so se težki koraki zgoraj | A |
glasno zakikirikajo in tam nekje se zaleti velik | pes | ob verigi, pogleda proti nebu in zalaja iz vsega | A |
opazovala sta prišleca z največjo radovednostjo; | pes | pa je otresal z verigo in kuretina je čebljala | A |
spehali so ga na plan pred hlevom, kjer ga je | pes | ob verigi sprejel z glasnim lajanjem.Melanholično | A |
aristokratskih dvorcih. Od nekod je pridrl črn | pes | in skakal okrog grofa, a ni si upal zalajati | A |
kakor bi kdo hodil po šumi. Nekje je lajal | pes, | in na vasi se je razlegalo petje, kar je zamolklo | A |
moremo puščati, da bi poginil na mrazu kakor | pes! | « »Veste kaj,« pravi nato Malec, »nesimo ga na | A |
Tam pri hlevu je ležal na verigi priklenjen | pes. | Ali bil je tako star, da še vstal ni, ko sta | A |
dvoriščnem vhodu pa star in brez dvombe že tudi slep | pes, | ki še vstal ni, ko je stopala tujka mimo njega | A |
beneški dukati so Ocepkovo grdo razkačili. »Ti | pes | ti!« je vpila.»Ti lajaš name, ko ti vendar nisem | A |
ko ti vendar nisem nič naredila! Ti garjavi | pes | ti!Stara sem, pa upam, da vendar še doživim | A |
pameti in boljšo glavo, visel na tebi, kakor visi | pes | na svojem gospodarju.Zadovoljen sem bil, da | A |
se je zatogotil: »Ti bom že ohladil kri, ti | pes, | ti!« Zbrala se je velika množica okrog mene | A |
imenitnega, da se mi je studil kakor garjav | pes, | če skače v človeka. »Da pride sedaj izpraševanje | A |
je kričal, »da je moral ravno mene zadeti ta | pes! | Madonna santa, zadel me je do živega!« | A |
opazil ničesar, nego leno je spal, kakor spi | pes | na soncu.Ali to vendar ni bilo mogoče! | A |
sam v gonji in se bleda smrt kakor razljučen | pes | podi za menoj.l Tedaj vstopi stari Konrad, kanonikov | A |
rekel, da ubijat ne pojdem!« »Da, že vidim: | pes | in zajec ‒ oba tečeta, pa vsak z drugo mislijo | A |
ob ves pogum bi spravili človeka!« »Če star | pes | laja, brž poglej, kaj je!« Razumel je, da ga | A |
naj bi že bilo, saj tlačan je kakor vol ali | pes: | če ga ne tepeš, ni zanič; ali da se ga je dotaknil | A |
Hartvik je bil ves zbegan in oplašen, kakor | pes | v cerkvi, in je poniglavo šel.Precej za njim | A |
ni, si jih je izmišljal in se lagal, kakor bi | pes | tekel.Posebno rad je pel, pa glas mu je bil | A |
pa bi bil pravi starec!« Zunaj je zavijal | pes, | cvilil in praskal po vežnih vratih. | A |
Kar ti je čudno, kakor pod zemljo, zabobnelo, | pes | je strahoma odskočil in zatulil, svet se je | A |
še kašljati si ne upa. Pod noge se mu zakadi | pes; | komaj se ga ubrani z natičem, ki si ga naglo | A |
prepregli nebo, in je sijalo na spečo vas. | Pes | je skočil iz listja in je zategnjeno zalajal | A |
otrok. Vas je še spala, nihče ga ni videl, le | pes | se mu je zapletal pod noge in se ni dal odpoditi | A |
planile iz zvonika in so se dvignile v višave. | Pes | se je vdano tresel ob gospodarju in ga je kihajoče | A |
rogati vrag, da ne bi bilo res nič uspeha!« | Pes | mu je položil prednji nogi na kolena, glavo | A |
očnostjo je popadel svoj kovčeg in se naglo obrnil. | Pes | je nekaj časa skakal ob njem in veselo mahal | A |
je valpet?« je gospod Ambrož povzemal. »O, | pes, | pravi pes, ki popada, ščuvaj ga ali ne!Tlačani | A |
je gospod Ambrož povzemal. »O, pes, pravi | pes, | ki popada, ščuvaj ga ali ne!Tlačani se ga bojijo | A |
pravi; cesar da hoče tako.« »In valpet, ta | pes, | res dan za dnem rohni po vasi in pobira zdaj | A |
86 . / »Na očeh ti vidim, da se lažeš, kakor | pes | teče,« ga je pater dalje pestil.»In zdaj se | A |
in se suho smehljal sam vase: »Ne bom ti več | pes, | da bi gonil tlačane!«Mislil je Šumbrežana, še | A |
Da bi le ostal tak!« »Valpet ‒ | pes | ‒ je postal človek?« se je gospod Ambrož čudil | A |
se moramo udariti vsi, ali pa nas bo konec. | Pes | ima zobe, mačka kremplje, da se brani.A mi imamo | A |
»E, naj bo, kdor hoče. | Pes | in mačka, volk in jagnje, kragulj in škrjanec | A |
je pokonci sedel zajec, velik kakor srednji | pes, | in me gledal ... gledal ... « »Jejhata ‒!Kaj pa | A |
zatulili. »In ti si tisti njegov popadljivi | pes! | « je priskočil podčetrtski tlačan in ga s čekanom | A |
previdnost pod drevesom hvali, priteče kodrast | pes | tudi pod drevo v senco in se zraven Janeza uleže | A |
se zraven Janeza uleže. Janez zagleda, da je | pes | nekaj rdečega v gobcu prinesel.Janez psa hitro | A |
je bil našel mošnjico z denarji, katero mu je | pes | v gobcu prinesel.Tisto drevo je imenoval drevo | A |
Kodrolaski in naj jo varuje, mu je naročal. | Pes | je porepkal, kakor bi res vse razumel. Luna | A |
vedno zginil. Kakor bi se belega bobra bal tudi | pes, | je Bevsk ležal na dnu drevaka in podrhteval | A |
sebe in njo. Pa se je Sinjeoki sanjalo, da je | pes | planil pokonci, stekel iz koče in začel lajati | A |
Nekdo se plazi okrog koče. Domač človek bo, ko | pes | ne zalaja in lega spet nazaj.Kaj, če ‒. Kodrolaska | A |
Veselo ga je pozdravljal Bevsk. | Pes | je ves dan sameval in ga je pričelo postajati | A |
njima, pa ga je Jelen spodil nazaj na skalo. | Pes | je žalostno cvilil, ko ni smel z gospodarjem | A |
kakor da bi še poleg mrtve zverine ne bil rad. | Pes | je porepkal s košatim repom in brž obliznil | A |
medveda, se je s podvitim repom prikradel Karpov | pes | Čef.Oprezno je povohal ubito zver in glasno | A |
»Šu!« ga je zapodil Nosati Los. | Pes | je odskočil.Izmed gruče mladcev se je pa odtrgal | A |
Vsi so se glasno zasmejali. | Pes | se je pa urno pobral in stekel proti Karpu. | A |
zakričal, da se je razleglo daleč na jezero: » | Pes | smrdljivi!« Ostrorogi se še ni utegnil ozreti | A |
upošteval. Pa ga je naskrivaj kakor vdan in zvest | pes | dregnil v stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. | A |
poskakoval in repkal in veselo lajal Bevsk. | Pes | je prvi poskočil v drevak.Za njim Kodrolaska | A |
drugega kazalo, kakor da je šla gledat, nad kom | pes | laja. Dež je samo še narahlo pršil. | A |
Samo ‒. Tudi Ostrorogi je opazil, kam | pes | taco moli.Po eni strani mu je bilo prav, po | A |
pristajni most lajal za njima, kakor bi tudi | pes | ugovarjal, zakaj ga ne marata s sabo.Sinjeoka | A |
kakor je Jezerna.« Sulec je pokazal zobe kakor | pes, | preden misli popasti. Razdraženo je bevsnil | A |
Mladec se je navidezno potepeno kakor ozmerjan | pes | odvlekel na delo, katerega se je pa spet samo | A |
navzdol in grede cvileče kričal kakor preganjan | pes: | »Nisem nalašč, nisem nalašč, nisem nalašč.« | A |
Otroci. | Pes | se jim smili.Kaj pa nje same lahko doleti, pa | A |
Sinjeoko Kodrolasko, je bil kakor popadljiv | pes. | Samo renčal in revskal je. | A |
Riba se je pognala iz vode. | Pes | se za to še zmenil ni.Mirno je ležal ob nogah | A |
pljusk, je plivkala voda za lučaj kamna daleč. | Pes | je zarenčal in začel vohljati.Veter mu je prinesel | A |
trebuhih splazila na kraj mostišča. Le kaj ima | pes? | »Pssst. Bevsk tiho!«Navihanec je pridušeno umiril | A |
Za njim so drveli Udarni in njegovi mladci. » | Pes | smrdljivi!« Ostrorogi je pobesnel. | A |
Brkatega Soma, Dolgobradi Kozel? Aha, že gre. | Pes | Hlastan se mu nekaj upira, kakor bi vedel, da | A |
Kozel pa ni hotel z njim grdo ravnati. | Pes | se mu je smil.Dvignil ga je v naročje in ga | A |
peščeni prod. Pri mrtvem Somu je ostal samo njegov | pes | Hlastan.Pa še ta je žalostno cvilil in se hotel | A |
Dolgobradi Kozel. Hlastana je tako spretno udaril, da | pes | niti zacviliti ni utegnil. Samo stresel se je | A |
dolg in širok, tik ograje na mostišču. Zvest | pes | ‒ tako vdanega psa ni imel ne prej ne kasneje | A |
Opazujem Ostrorogega, kako te pogleduje. Kakor | pes, | preden hlastne po ribi v vodi.In pa ‒. | A |
Ostrorogove misli so se pričele vrteti kakor | pes, | kadar se z gobcem prime za rep in hoče zgristi | A |
na bližnjem kolišču Somovcev je zateglo tulil | pes. | Da bi ga raztrgal volk! | A |
pozabil, se je zavedel, da je lačen kakor pretrgan | pes, | Pojedel je nekaj posušenega mesa in skorjo podpepelnjaka | A |
K njegovim nogam se je privlekel star, mršav | pes. | Povohal ga je, zalajati se mu pa ni zdelo vredno | A |
Počemu pa. Saj sta zanje čula | pes | in psica, ki ju je Jelen vodil s sabo, da oba | A |
živega človeka več v kočah. Še edini stari | pes | je ušel. Zlatolasa Lipa je hodila zadnja. | A |
Nihče se ni zmenil zanj. Samo | pes | in psička sta mu prirepkljala naproti, kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |