pes (901-1.000)

Habakuk popihal, ker so se bali, da grizljivi	pes	pomeri komu lovske hlače. »Me-e-e, zdaj pa nimamo	A
Pasja mrha nam bi delala na lovu samo napoto.	Pes	pri naši veliki brakadi bi bil peto kolo pri	A
in se skril ob gozdnem robu. Mirno je sedel	pes	za njim; nekoliko na desno, za bukovim deblom	A
upehan, zasopen in blaten se je vrnil žlahtni	pes	Lajoš, kakor bi bil pritekel za ekspresnim vlakom	A
zatrobil. To zaslišavši smo precej vedeli, kam	pes	taco moli, rekše, da ogenj v strehi kje biti	A
tudi nas ni premagal še nihče!« »To je vse en	pes!	« se je oglasil Rdeči Sarafan, najmočnejši od	A
upravičene, čim huje je tulil in cvilil neudržni	pes.	Stekel je torej za njim in dospel skoraj obenem	A
v lice, kako si vendar morete dovoliti ... Tuj	pes	domačega mačka!Toliko da ga ni raztrgal!	A
stopala konja navkreber. Za zidom je zalajal	pes.	V lini nad vrati se je pokazala zaspana debela	A
le srečno semkaj v čoln, vaju ne izvoha noben	pes.	« Kmalu zavesla Salda ob levem kranjskem bregu	A
rjava roka za grmom in na pot pade kos mesa.	Pes	ga hlastno popade in pogoltne. »Tiger, Tiger	A
»Tiger, Tiger!« kliče Mare od daleč.	Pes	pomiga z repom, zalaja, se obrne zopet proti	A
jamadar Angar. Bližal se je dečku kakor krotak	pes	in vlekel verigo za sabo.Iztegnil je orjaške	A
drevje in bučal ob oglih. V Vranduku je cvilil	pes;	tolpa njegovih poldivjih tovarišev je lajala	A
Tehtal sem komaj toliko, kolikor tehta sit lovski	pes.	Presneto sem bil res čeden fant!	A
. / stran 256 . / Spremlja jo ogromen črn	pes	z ognjenimi očmi in gorečim gobcem. Od enajstih	A
sesvedrani pajes kakor oblanice. Obenem je prilajal	pes	Azu, pa naglo zopet odlajal v vežo. »Blagoslovljen	A
. / . / stran 5 . / Zbral se je tudi naš	pes	Pufi, ki je s povzdignjenim repom prosil, naj	A
se ni več maral naslajati z riževo juhico.	Pes	Pufi pa je imel veliko pojedino. Pojedel je	A
mesinga. Toda tako velike nima nobene, kakor naš	pes	Pufi pod vratom. Gospod Gimpl ima bogatega strica	A
pritožili nekateri razžaljeni nemškutarji, da je naš	pes	iz sovraštva grdo oblajal nemško kazino! Nenadoma	A
tako prisiljeno nasmehnil, da sem vedela, kam	pes	taco moli.Vse mu je šlo čez rob.	A
greva, v Slovenijo, k nam domov. Zdaj vem, kam	pes	taco moli.In ne morem se znebiti občutka, da	A
na vlaku.« Cita mu je sledila kot poslušen	pes.	Iz torbice je vzela tabletko, jo pogoltnila in	A
varno pokukati, saj te je nesramno neprijazen	pes	odvrnil od takega početja. Zelena ograja pa	A
razložil, ko si malo oddahnem. Žejen sem kot	pes,	utrujen kot dva in naveličan teh razvajenih	A
Mileta, in se vseeno posmehnil. Je že vedel, kam	pes	taco moli.Nekdo potrebuje kapljico krvi, zato	A
Franček se je v svojih novih prostorih počutil kot	pes	na verigi.Njegovo novo delovno mesto je bilo	A
prijatelja in se valjal po vodi kot utrujen	pes.	»Pojdiva,« je zaklical prijatelju.	A
imava nalog,« je odločno rekel. »Ampak tale	pes,	« sem nalašč plašno zavijala oči, »slišiš kako	A
Priden, sedi!«	Pes	je milo pogledal Frančka, skušal še enkrat zarenčati	A
Si videla. Že	pes	ve, kdo je gospodar položaja.« »To je privatno	A
je vidno oddahnil, midva pa sva vedela, kam	pes	taco moli. »Kakšno lepo pismo,« je rekla tajnica	A
◆ Blagor doma, kdor ga ima. ◆ Bližnji	pes	je najhujši. ◆ Bodi hvaležen vdanemu, a vdan	A
kakor s starim cekine štet. ◆ Bolje je živ	pes	kakor mrtev lev. ◆ Bolje kadarkoli kakor nikoli	A
pride na kraj. ◆ Če volkovi tulijo, zvesti	pes	ne zapusti črede. ◆ Če želiš biti ljubljen,	A
takrat, ko si ga izposojaš. ◆ Denar govori,	pes	pa laja. ◆ Denar in nabrušen nož lahko v prid	A
najde izhod. ◆ Izgovor je dober, če ga tudi	pes	na repu prinese. ◆ Izjema potrjuje pravilo.	A
nobena umetnost, pa vendar je težko. ◆ Molčeč	pes	rad popada. ◆ Molk je najboljši odgovor na kleveto	A
vidijo, same sebe pa ne vidijo. ◆ Od hvale je še	pes	poginil. ◆ Od lepote ni kaj vzeti, jo pa hoče	A
Perilo se lepo suši, če mož zvestobo drži. ◆	Pes	je človeku zvest prijatelj. ◆ Pes laja zaradi	A
◆ Pes je človeku zvest prijatelj. ◆	Pes	laja zaradi sebe, ne zaradi tebe. ◆ Pes, ki	A
◆ Pes laja zaradi sebe, ne zaradi tebe. ◆	Pes,	ki laja, ne grize. ◆ Pes, ki ne laja, zobe zasaja	A
◆ Pes, ki laja, ne grize. ◆	Pes,	ki ne laja, zobe zasaja. ◆ Pesem preganja človeku	A
◆ Še pametni ljudje vodo kale. ◆ Še	pes	ima rad pri jedi mir. ◆ Še pes na spolovini	A
◆ Še pes ima rad pri jedi mir. ◆ Še	pes	na spolovini rad crkne. ◆ Še pismene obljube	A
za vsakim grmom petica. ◆ Za siromakom vsak	pes	laja. ◆ Za skrbi je še tudi jutri čas.	A
prišli do pastirske koče, pred katero je lenaril	pes.	Ko pes zagleda čudno družbo, skoči na noge, si	A
pastirske koče, pred katero je lenaril pes. Ko	pes	zagleda čudno družbo, skoči na noge, si otrese	A
« Petelin je odgovoril kakor prejšnjima in	pes	se jim je pridružil.Tako so šli dalje; srečali	A
je rekel oslu: »Postavi se k zidu pod okno in	pes	naj ti stopi na hrbet, da lepo pogleda, kaj	A
kako je v hiši.« Osel se je prislonil k zidu,	pes	mu je skočil na hrbet, in ko je pogledal skozi	A
zamuka, raca zagogota, mačka srepo zamijavka,	pes	zagrči in zalaja in vsaka druga stvar se oglasi	A
zletel v dimnik, mačka je počepnila na ognjišče,	pes	se je raztegnil pod mizo, raca se je spravila	A
Odskoči od brisače k mizi in stopi psu na rep.	Pes	‒ ne bodi len ‒ ga hitro popade za nogo in ga	A
kotu ležala in je bratu privajena bila kakor	pes.	Ko brata zopet ni bilo doma, pove sestra mlademu	A
domov pa tudi prej ne smeš, dokler ne bo šel	pes,	ki ti ga dam s seboj.« Hlapec vstane, napreže	A
Sonce je ravno vzhajalo, ko pride na njivo;	pes	se zlekne pod leskov grm, hlapec pa orje in	A
Poldne je že minilo, želodec mu že kruli,	pes	pa se le ne gane z mesta.Šele proti večeru se	A
konja, pokliče nasičeno ščene in gre na njivo.	Pes	po stari navadi leže pod leskov grm, hlapec	A
in jo zakadi v ščene. »Kajun, kajun!« cvili	pes	in gre brž domov, sluga s konji pa za njim.	A
mi rekli, naj tedaj pridem domov, ko bo šel	pes,	«mu odgovori hlapec.‒ »Saj menda niste jezni	A
bila zastrupila. S sinom je šel tudi domači	pes,	kodrasti Grivec.Ko že dalj časa hodita, vidi	A
Vrže mu oba goloba. Ta hip zajetni	pes	pogine.Mladenič ga pusti tam in odide.	A
Zato se vrne. Ko pride na mesto, kjer je ležal	pes,	ga že ni bilo več, a namesto njega je ležalo	A
odskakovala krona. . / . / stran 234 . / Volk,	pes	in mačka Pri hiši so imeli psa, ki je bil zelo	A
Zaradi tega so ga spodili od hiše.	Pes	je šel od doma in vso pot jokal.Med potjo ga	A
moreš pomagati, kaj bi ti pravil,« mu odvrne	pes.	Toda volk je silil v psa in ta mu pove svojo	A
zgodilo. Mati je prinesla otroka in južino,	pes	pa se je približal, ko so bili vsi na polju	A
je priplazil volk in hotel pograbiti otroka.	Pes	je lajal, domači so prihiteli, volk je zbežal	A
domači so prihiteli, volk je zbežal v gozd,	pes	pa za njim.Toda pes se je tako ojunačil, da	A
volk je zbežal v gozd, pes pa za njim. Toda	pes	se je tako ojunačil, da je pozabil na zagotovilo	A
ter sira, ker je rešil otroka. Zvečer je odšel	pes	iz hiše malo po vasi.Kar mu pride nasproti volk	A
kožo in kostmi vred!« Žalostno jo je mahnil	pes	proti domu, iz oči so mu tekle grenke solze	A
psu: »Kaj jokaš, saj ti ni nič hudega!« Toda	pes	mu je odgovoril: »Kaj ti veš!Volk mi je dejal	A
Jaz pojdem s teboj!« Toda	pes	je dalje tožil: »Kaj boš ti ubogi muc!Saj te	A
Saj te še nihče videl ne bo!« Končno se je	pes	vendarle vdal. Naslednjo noč je maček počakal	A
/ medvedu: »Glej, glej, kakšno žival pelje	pes	pred seboj! Kakšna živina je pač to?	A
nisi storil ničesar, jaz sem pokončal oba!«	Pes	se mu je ves srečen zahvalil in oba sta odšla	A
v soncu in vročini in ob njegovi strani hodi	pes.	Na poti ga žival ogovori in mu pravi: »Življenje	A
potuje deček dalje po svetu. Z njim hodita	pes	in mačka.Med potom se oglasi mačka in pravi	A
prepusti kačo. Tako potujejo naprej deček,	pes,	mačka in kača.Na poti se kača oglasi in pravi	A
okoli in ne ve, kaj bi počel; pa stopita k njemu	pes	in mačka ter ga ogovorita: »Pojdimo iskat prstan	A
bregu morja in mladenič je še bolj žalosten.	Pes	in mačka pa ga potolažita in rečeta: »Tu ostani	A
proti drugemu bregu. Ko pa sta sredi morja, reče	pes:	»Daj, da nesem jaz prstan!Ničesar še nisem storil	A
Zgodi se pa, da priplava mimo zlata riba.	Pes	jo popade, a riba ga prosi: »Pusti mi življenje	A
prinesem železni prstan, ki leži na dnu morja.«	Pes	izpusti ribo; riba splava v globino morja, prinese	A
in plavata urno proti bregu. Ko priplavata	pes	in mačka tretji dan k bregu, najdeta tam mladeniča	A
bregu, najdeta tam mladeniča, ki ju je čakal.	Pes	mu izroči železni prstan in mačka mu pripoveduje	A
zdi, kot da je psa naslikal otrok, otroka pa ‒	pes.	« Novinar Gandolin je začel služiti kruh kot	A
rešili velik problem: bili ste hkrati lovec in	pes.	« Pisatelj Alfredo Panzini je rad postavljal	A
a Lamartine ga ustavi: »Ni treba! Veste, moj	pes	je tako pameten, da zna poiskati in mi prinesti	A
‒ Alo, kuža, prinesi mi rokavice!«	Pes	se požene v tek in čez nekaj minut prinese	A
zakriva luknjo v mojem strtem ogledalu. In moj	pes	se ničesar ne boji tako kot debelega angleškega	A
pisemsko znamko.« Ko je Twaina ugrizel stekel	pes,	je poklical zdravnika in pa vprašal: »Ali bom	A
ki je bil zvesta in prikupna živalca. Ko je	pes	poginil, ga je pokopal z vsemi obredi mohamedanske	A
začudil. »Potem veste tudi to, da vam je dobri	pes	v svoji oporoki zapustil sto dukatov, ki vam	A
bodo smejali, če poseže v filmsko dogajanje	pes,	smejali se bodo, ko bodo gledali pijanca, ki	A
drugim ne boš uživala, grozi, mrtva boš kot	pes.	In oni drugi tudi.	A
peljati tudi mene tja na drugi konec vrta in še	pes	ne bo polajal za mano.« Glas iz laboratorija	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani