Krivček je znal besede tako sukati, da sta govorila o gosposkem in kmetskem stanu, o njiju ne prijetnostih in težavah in še več drugega. Krivček je hotel s tem le Juriju na žilo potipati, Jurij pa, ki ni vedel, kam pes taco moli, pritrjeval je vsemu. Po končani službi božji je bil Krivček že spet očetu za petami in tudi Pavlačev gospod se jima pridružijo, bili so danes posebno zgovorni in Jurij se ni mogel načuditi gospodovi modrosti.