Le pozimi se žene graščinskih gozdnih delavcev rade tožari jo. Zobotrebce izdelujejo ‒ »klince«, kakor jim pravijo; vsa družina jih dela ‒ od petletnega frkolina naprej ‒ dan na dan, od zore v pozno noč, zvečer po več družin vkupe pri eni luči. Ko se pa dodobra nasedé in jih bolé od sedenja že vse kosti, si vmes kak dan narede praznik, in da jim ne mine brez zaslužka, gredo in se tožijo ‒ čim več prič, tem bolje!