Po ušesih so ji zvenele čudne besede, in po glavi so begale pred njimi preplašene misli, in srce se je krčilo v bridkosti. Kakor nezavedna je opravila doma, kar ji je bilo še ostalo dela, pogasila luči, ker se je bila družina že spravila spat, se naslonila na okno, sklenila roke in gledala v tiho, temno noč, zavito v meglo, ki je ni mogel predreti nobene zvezde svit. Vse temno, vse mirno, kakor smrt.