»Samo pri miru me pusti!« je dejal in zastokal, in ko ga je skušala preprositi, se je začel jeziti. Tako je bedela Jerica, sama bolehna, celo noč ob njegovi postelji in poslušala, kako mirno sopeta otroka, kako bolestno vleče sapo Gašper, kako škrta z zobmi in blebeče v polspanju nejasne besede. Spreletela jo je groza in mrazilo jo je po nenaspanem telesu.