Proti koncu je napil Bric Tonetu kot svojemu prijatelju in dobrotniku, in potem so spremili vsi strica in teto do doma. Od veselega razburjenja nista spala tisto noč ne France ne Jerica, Bric pa tudi ne; tako ga je bila ganila in pretresla Tonetova dobrotljivost ob zavesti, da se mu še zahvaliti ni mogel, kakor bi bil rad, nikar da bi mu mogel količkaj povrniti dobrote.