Strašno mu je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kakor bi sanjal, ker besedice ni mogel izpregovoriti, le globoko je vzdihoval. V tem ko je Pezdir to pravil Avguštinu, prišel je drug njegov tovariš, Slivar po imenu, in prisede k njima. Pezdir mu je mignil z očmi pa sta se sporazumela.