Ona je bila že davno odletela, Slinar pa še vedno zamaknjen stoji in zija na lonec, odkoder se je glasilo zanj tako imenitno prerokovanje. Glavo si podpre in premišljuje preroške besede, velikan ‒ katakombe ‒ žrtva smrti ‒ dvanajsta ura ‒ ubiti lonec, vse to mu beli glavo, njegov um ne more predreti megle, ki obkroža osin orakelj. Izbije si torej to misel iz glave, prime zopet palico in potuje dalje.