nova beseda iz Slovenije
jih,« reče Anton in premišlja. »Jaz idem na | morje, | « reče potem naglo.»Poroči ti mojim prijateljem | A |
možu dom podrl, povodenj ga je odnesla v široko | morje, | a mož se je držal panja, na katerem je prej | A |
pomorščaki in naprodaj odpeljali tja daleč za | morje | v deveto deželo. Tako so ljudje pripovedovali | A |
če hoče, ali sama grem na pečino in naj me v | morje | sune.« »Ubožica! | A |
stran 101 . / ENAINDVAJSETO POGLAVJE Adrijansko | morje | je ležalo gladko in svetlo v večernem jesenskem | A |
zdoma bil že dvakrat. Gotovo je bil šel čez | morje | in mislili smo, da ga bode otel ali izmolil | A |
bila: če je treba svet preobrniti in krvavo | morje | preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž | A |
strmi stezi, vsak je zase premišljeval. Kakor | morje | se je bila razlila zimska večerna megla po veliki | A |
sleherni dan to petje: vam li ne vstajajo pred dušo | morje | in gore, narodi vseh stoletij, živali in drevesa | A |
»Glejte, kako zeleno je vse pod nama, kakor | morje, | in vse tako tiho in mirno!« »Varujte se,« dejal | A |
čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno | morje | nas dela otožne; ako pa pogledamo z gore v daljno | A |
naprej za potokom, za reko, ki se izteka v | morje, | in tja čez daljno, globoko morje, naprej, le | A |
se izteka v morje, in tja čez daljno, globoko | morje, | naprej, le naprej.Sam ni vedel, kaj ga vleče | A |
voda teče dalje, dalje v reko in dalje, dalje v | morje? | « je dejal z zamolklim glasom. »Ko bi mogel človek | A |
skorja bo počasno lezla z višav v novo severno | morje | in tiščala, trla, drobila in gladila vse te | A |
krasoti, da se pred njim razgrinja brezkončno | morje | in zadaj za njim zeleno gorovje, ne povem več | A |
bujnega juga, ves čarobni razgled na brezkončno | morje | in na zelene bregove za morjem mu ne more obuditi | A |
vas, da vas zadušita, oplenita in spravita v | morje, | da bi za vami ne bilo sledu.Sedaj sta sama tako | A |
do platane, pod katero sta sinoči gledala na | morje. | Samorada spreleti groza in noge mu obstanejo | A |
spominjam slikovitega Kvarnera, pogleda na sivo | morje; | na Trst, in spominjam se otokov Cresa in Krka | A |
Toda žal, oče se ni vrnil na svoj dom. | Morje | ga je nosilo in živilo malone vse njegove dni | A |
je nosilo in živilo malone vse njegove dni; | morje | ga je naposled sprejelo v hladni grob sredi | A |
Morda sem na soncu?« V trenutku se pogrezne v | morje | svetlobe, toda svetloba ga ne blešči in vročina | A |
kakšna usoda vaju je zanesla na to kamnito | morje; | potlej spregovorim tudi jaz o marsičem.Samo | A |
in stoletij, kako se je ta narod pogrezoval v | morje | nemško in italijansko.Že v dvajsetem stoletju | A |
petdesetletna in štiriindvajsetletna ženska v | morje, | takoj domnevaj, da si je mlajša ženska dalj | A |
Izmaknjeno živilo. Razgled po gorah in na | morje. | Pod Konjščico. | A |
gospodična še vedno koprnela v pogledu na svetlo | morje | in motrila, kdaj bo zazrla prvi parnik, ki plove | A |
češ da gospica iz Primorja gotovo bolje pozna | morje | nego jaz, ki ga še nisem nikoli videl.Pomežikal | A |
Lahkonoga gospica, vedno še zamaknjena v svoje | morje, | hladno odgovori, da ji ni kdo ve kaj do gledanja | A |
rimskem pravu oblast, da ob veliki nevihti v | morje | pomečejo i najdražje blago, da si olajšajo težo | A |
ogrinjačo, gledali nebroj gora, rek in mest, videli | morje, | čuli imen, da si jih še desetino nismo mogli | A |
odeja nad dolino se gosti v vodoravno valovito | morje, | ki sega blizu do mojega podnožja. Splaval sem | A |
jugu plaval na Črno prst, kjer sem prvič gledal | morje | in furlansko ravnino in se me je prvič polastila | A |
IDOLORUM 65 DEKLICA IN MOTOR 67 KO DUŠO POTEGNE V | MORJE | 69 ČUVAR POGLEDOV 71 BLAŽENA KRESNICA ČUTIJ | A |
SEM KAČE 103 PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR 105 KOT | MORJE | SI 107 OKROGLA VAS 109 ČRNE ŽENE 110 MORJE, | A |
KOT MORJE SI 107 OKROGLA VAS 109 ČRNE ŽENE 110 | MORJE, | KI GA NI 112 ČAKAL SEM TE PRI SKALAH 114 DUH | A |
liturgija totalnih sistemov. Valovi so, večerno | morje, | ki ga ziblje luna. Sožitje popolnih nasprotij | A |
kot polž v lupino, da položim mirne dlani na | morje | in začutim njihov strah. DEKLICA IN MOTOR | A |
Lune. . / . / stran 69 . / KO DUŠO POTEGNE V | MORJE | Štirje vplivi morja na razpoloženje duše: maža | A |
da se je fotonska tvarina ljubila s travo kot | morje | brenčečih čmrljev, kot šum (za)ključnih signalov | A |
razčesala v nič. . / . / stran 107 . / KOT | MORJE | SI Sanjaš v globoki peščeni kotanji in se kotališ | A |
Vse sprejmeš, vsem se vdajaš. Kot mehko | morje | si. V jutrih piješ rožnate iskre, jih vžigaš | A |
skrivnostno šepetaš pesmi iz davnih časov. Kot | morje | si. V viharnih dneh si veličastna metafora moči | A |
zemlje in vode, sanjariš o suhi luni ... Kot | morje | si. OKROGLA VAS Nekega dne sem se klatil po | A |
nežno rošenje dežja. . / . / stran 112 . / | MORJE, | KI GA NI Prispeva do suhih trav.Same suhe trave | A |
sprašujeva. Robidovje nama zapira pot, v daljavi pa | morje | brez rib, morje brez vode, morje brez skal. | A |
nama zapira pot, v daljavi pa morje brez rib, | morje | brez vode, morje brez skal. Prebijeva se do | A |
daljavi pa morje brez rib, morje brez vode, | morje | brez skal. Prebijeva se do steze. | A |
Preplašiva podgano, da tiho zbeži, v daljavi pa | morje | brez ladij, morje brez galebov, morje brez sanj | A |
da tiho zbeži, v daljavi pa morje brez ladij, | morje | brez galebov, morje brez sanj. Vzdigneva se | A |
daljavi pa morje brez ladij, morje brez galebov, | morje | brez sanj. Vzdigneva se do sonca. | A |
pride tja. Debele prepelice se valjajo v travi, | morje | v daljavi pa brezmejno valovi, morje brez obzorja | A |
travi, morje v daljavi pa brezmejno valovi, | morje | brez obzorja, morje, ki ga ni. ČAKAL SEM TE | A |
daljavi pa brezmejno valovi, morje brez obzorja, | morje, | ki ga ni. ČAKAL SEM TE PRI SKALAH Čakal sem | A |
SKALAH Čakal sem te pri skalah, da bi objela | morje, | da bi se predala soncu, da bi skupaj hrepenela | A |
JUTRANJE OČI Meglice neslišno drsijo skozi | morje | tamarisk in puščajo slano sled. Bele, od vode | A |
Lahka sva kot sipi in gladko drsiva skozi | morje. | Vse naokrog so zakladi: sonca, lilije, zvezde | A |
smo nato postali vsi. Pomislil sem: tako lepo | morje, | mi pa tečni kot muhe; tako čist zrak, mi pa | A |
onih, ki so nekdaj peš potovali skozi Rdeče | morje. | Čakajte, gospod; ker hodite tako zvesto poslušat | A |
mu je bilo pri srcu. ‒ ‒ Pokojno, gladko je | morje, | kakor lice otroka, spečega v zibeli.Vse je mirno | A |
O hvalo Bogu; rešena sva! Glej, široko | morje | blešči pred nama; ladja naju čaka ob bregu; | A |
ladjo! Nič se ne boj, nevesta moja, pokojno je | morje, | prijazna sapica diše in morske ribice plešejo | A |
naj bi mu bilo hoditi za njo čez gore in čez | morje | do konca sveta.V takih mislih migne z roko proti | A |
Nikoli ga ne bom videla več. Šel je čez | morje. | Nikdar nisem nič več slišala o njem! | A |
Zaradi tega je skoraj sreča, da našega človeka | morje | ne mika.Edinemu Kraševcu se v Primorju ne toži | A |
so delali v Egiptu vodotoč, da napeljejo eno | morje | v drugo.Sonce pripeka v tistem kraju tako silno | A |
bolje od suhe, in tako sem vrgel vsak krajcar na | morje, | si kupil vsako drugo, tretje leto nov brod, | A |
riso fisso). Mnogo tečne hrane daje ljudem | morje. | Od konca so dišale ribe tudi meni, ali so se | A |
čez nekoliko mesecev uprle razen edine tunine. | Morje | pa me je tako neskončno veselilo, da se ga nisem | A |
konec sveta, da se bo Snežnik prekucnil in da bo | morje | zalilo naše kraje.Tak je bil tisti Luka. | A |
tedaj se je Učka umaknila s poti in razkrila | morje, | ves Kvarner z daljnimi otoki, prav tako kakor | A |
obetala nič dobrega. Če se bo zdajle potočilo v | morje, | preden bo priklical stražarje in se pomenil | A |
Luin: www.omnibus.se/beseda) I Jadransko | morje | je mogočno pljuskalo ob skalo, na kateri stoji | A |
Prisegam ti Oton: kakor buta večno | morje | že tisočletja zaman ob devinsko skalo, tako | A |
V veliki dvorani, katere se je videlo na | morje, | je stal mladi gospodar pri oknu in je nepremično | A |
roka držati očetov meč.« Močno je šumelo večno | morje | in butalo ob devinsko skalo.V svitu zahajajočega | A |
modra in topla. Ta toplota se vali po njej kakor | morje. | Zelena bilka se ziblje in koplje v njem, roža | A |
bi ga dvignil do neba, letel ž njim na široko | morje | in ga spustil v njegovo globoko dno.Ali jad | A |
pomikati sprevod. Ulice in ceste in trge je zalilo | morje | navdušenja.Človek ne ve, kdo vse poje in kriči | A |
dnevi, ko bi se morali odeti v belo in rdeče | morje | kopičastega cvetja.Kostanji pa stoje goli kakor | A |
imela konca ne v dalji, ne na desni, ne na levo. | Morje | je bilo to, in ko ga je Gizela ugledala, je | A |
v vplivu njegove mogočnosti. Ona je ljubila | morje, | kakor jaz, poslušala šumenje njegovih valov | A |
nazaj za njimi se je zibalo v temi črno mogočno | morje, | daleč tja pod mrakom, ki ga ni bilo več mogoče | A |
vročih ust svojih ljubljenk, »ti ‒ ti ‒ nehaj!« | Morje | je bučalo pod nama, zdelo se mi je, da se je | A |
visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge. | Morje | je bilo nemirnejše kakor prej.Koder je bilo | A |
imate oči, prelepe oči, po barvi take kakor | morje | zjutraj. ‒Dobro, pokima gospa in se smeje. | A |
Kras, ki ga do tedaj še ni videl, in zlasti na | morje, | ki je pogledalo za malo postajo izmed skalovja | A |
»Kaj?« » | Morje! | « Valovi so se iztezali res po produ, enakomerno | A |
pomoč. »Pojdi pomagat, stric, da vržem mamo v | morje! | « »Takoj,« se je smejal in bredel bliže oprezno | A |
imela konca ne v dalji, ne na desni, ne na levo. | Morje | je bilo to, in ko ga je Gizela ugledala, je | A |
v vplivu njegove mogočnosti; Ona je ljubila | morje, | kakor jaz, poslušala šumenje njegovih valov | A |
nazaj za njimi se je zibalo v temi črno mogočno | morje, | daleč tja pod mrakom, ki ga ni bilo več mogoče | A |
vročih ust svojih ljubljenk, »ti ‒ ti ‒ nehaj!« | Morje | je bučalo pod nama, zdelo se mi je, da se je | A |
visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge. | Morje | je bilo nemirnejše kakor prej.Koder je bilo | A |
moleli iz megel, kakor bi jih bilo oblilo sivo | morje. | Vdova je stala ob jami in tiščala robec na obraz | A |
»Kaj?« je zganila ona rame. » | Morje, | sonce in tista luč, ki je blesketala po daljnih | A |
Rudolf Gruden, privatije ‒ jo ljubi kakor luna | morje, | kjer se koplje vsako noč in kakor je vse to | A |
roži, ki se brez tebe razcveta! Pošlji, Bog, | morje | zelenega volka, razlij ga po bakru! Pošlji, | A |
in preplavlja ob svoji uri duha kakor viharno | morje | bregove? Že sva skupaj, Hrizantema, že se vrši | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |