morje (901-1.000)

Mogoče kdaj drugič, v kakšni drugi zgodbi.	Morje	ljubezni Že peti dan so bili na nogah	A
Nato da znamenje ansamblu. -	Morje	ljubezni, fantje.	A
Hrvaškem. To je daleč stran, sem pomislil na	morje	in na neko starodavno mesto.Zvil sem si novo	A
In ne vonjati. Ni slano, ni suho in kot	morje	valujoče.Ni Montpellier.	A
Somočja ljubezni Mesečina preliva Sredozemsko	morje,	valujoče v topli sapi, ki veje z obal Afrike	A
oglašajo z mogočnim mrmranjem. Luna je prevelika,	morje	presvetlo, vse je prelepo, da bi bilo resnično	A
Sunkovito se zdrzne iz začaranosti s pogledom na	morje	in se ozre okrog sebe. Ulme ni.	A
lasje se prepletajo, dih lovi dih. »Slišiš	morje,	ljubi?« šepeta Ulma.»Sledi valovom, premikaj	A
slasti se silovito raztrešči na čereh večnosti.	Morje	onemi, luna ugasne, čas obstoji, Iksio odnese	A
sestra Droma, čudovita v ženstveni lepoti... Naše	morje	je lepljiva kaluža, neprimerljiva z zemeljskimi	A
in njene velike zelenkaste oči so bile kot	morje	v Modri jami na otoku Visu. Vis. Ne vem, kako	A
Jadranom. Spominjam pa se, kako smo odkrivali naše	morje.	Bili so časi okrog šestdesetih let, ko sem začel	A
Slednje bi bilo bolje. Poletje, pripeka, kolone na	morje,	dolgčas v mestu.V okolici Kamnika začno ljudje	A
žive duše. Celo Kožanc jo je najbrž mahnil na	morje	ali pa v svoj vikend na Brezje nad Kamnikom	A
konec avgusta Robi je odšel za nekaj dni na	morje.	Petra ga je odvlekla skoraj s silo.	A
južni rob vidne strani oble, kjer se začenja	Morje	sanj.Nekje tam sta se prvič srečala.	A
sem rekel, »in na vsaki strani je še znak.« »	Morje	je neskončno,« je dejal Mate.»Riba plava v neskončno	A
Varda in Čosa, ki se podobne žilam stekajo v	morje,	če tej lužici sploh lahko rečemo morje. Mnogi	A
stekajo v morje, če tej lužici sploh lahko rečemo	morje.	Mnogi, ki so prvič zagledali Trapanijo iz vesolja	A
bujno južnomorsko rastlinje na Obmorskem, svoje	morje	ima z jatami pisanih rib in po vsem ozvezdju	A
težko telo, ki je kolovratilo mimo in čofnilo v	morje.	Valovi so zapljuskali zamrmrali v skalni duplini	A
zamrmrali v skalni duplini, kakor da bi tudi	morje	hotelo nekaj reči. »Pridi vame,« je prosila	A
ali zatuliti. Obljubljeno mu je bilo tudi	morje.	Morda ni prav oznamoval tega obljubljenja: oveda	A
splavlja tja in nekje tam mora biti obljubljeno	morje.	Mora biti tam in zato tudi dela to delo.	A
zbral daleč ob obrečju, ko je še hodeč iskal	morje.	Ozrla se je k njemu.	A
obljubljeno. Ne razumeš, da mi je obljubljeno	morje?	« Morda bi bolj doumela, če bi videla orisano	A
oblok neba brez obrečja in obrežja. Včasih je	morje	mirno in umirjeno kot reka v svojih zatiših	A
hrumeče od divjih sap buta ob prepadno pečevje.	Morje	se začenja tu, kjer se izplavi vanj reka.«	A
ji je ovedelo do tod. . / . / stran 27 . /	Morje	pa ji ni bilo nikoli obljubljeno in ovedeno	A
obljubi in bo potem vse dojela: obljubljeno	morje	in ljubezen. Strepeta pod njegovo roko, kakor	A
se izgublja med iskrami zvezd. To ni bilo	morje.	Morje se mu spominja drugače: v modrini, v odsevu	A
To ni bilo morje.	Morje	se mu spominja drugače: v modrini, v odsevu	A
kot roj kresnic na valovih morja; ker to je	morje,	morje, kakor mu je obljubljeno, morje v noči	A
roj kresnic na valovih morja; ker to je morje,	morje,	kakor mu je obljubljeno, morje v noči, poiskreno	A
to je morje, morje, kakor mu je obljubljeno,	morje	v noči, poiskreno z lučevjem na obali. Ubliža	A
da se prestavim, ker mi je bilo obljubljeno	morje	in hočem zvedeti, ali sploh obstaja: ker če	A
v druge . / . / stran 148 . / mene časa. Če	morje	je, potem si mi tudi ti obljubljena, potem bom	A
odprave. Pobere kamen risanec, da bi občrtal	morje.	Ampak kako naj zaznamuje morje, ko mu je bilo	A
da bi občrtal morje. Ampak kako naj zaznamuje	morje,	ko mu je bilo obljubljeno kot neiztek, kot drugi	A
obljubljeno kot neiztek, kot drugi nébes, če	morje	sploh ni nébes in ga bo plavilo do žarnih zvezd	A
»Ne znam, Aa.	Morje	mi ni obljubljeno tako, da bi ga lahko zarisal	A
ga lahko zarisal kot reko na skalni ploskvi.	Morje	ni oblično.« ‒Pojdi z mano, ‒ bi ji rad rekel	A
Da ga voda vodi k morju. Ker	morje	‒ je. VOTLINA »Hej, vidva!	A
in ga obseva neznana sončevina, šumi tujsko	morje	in je zraven ženska z drugega konca ozvezdja	A
sanjavo gledal v sivo sinjo daljavo čez veličastno	morje	bosenskih pragozdov, ki so se širili v svečano	A
me!« Iz njenih oči kapljajo svetli biseri v	morje.	Nad vodami trepeta ganljivi glas matere, ki kliče	A
nešteti plameni ‒ mahoma se vname in zagori vse	morje	... Daleč nad gorečimi vodami plove bela postava	A
Mati!« Črna megla pogoltne beli oblak, zakrije	morje,	zemljo in nebo.Omarja obide zona, smrtni strah	A
nikomur nikdar nič žalega? Zakaj je na svetu	morje	žalosti in komaj studenček veselja?« »Ali	A
svinec, baker, železo in kositer. Če bi bilo	morje	iz živega srebra, bi ga mogel prečarati v zlato	A
razpenjal čez svet, in zelena drevesa je zibalo	morje	bleska in svita! Potegnil ji je roke raz obraz	A
Evropi. Potovala je naravnost čez Atlantsko	morje	in po Severni Ameriki v daljne tuje kraje.	A
lune pripoveduje. To sem že slišal, da luna	morje	privzdiguje, kakor tudi, da ni vseeno, ali se	A
simboli in simboli dežele, tam nekje daleč čez	morje.	Vse se bo pojasnilo takrat, ko bodo volitve mimo	A
ulica poroštvo, da je nekoč davno tu pljuskalo	morje.	Trudili so se, da bi bil promet skozi ozke ulice	A
»Hvala, prijateljica, hvala,« je mirno kot	morje	po viharju rekla Darja.»Mogoče pa vem jaz več	A
zemlja. Daleč naokoli se je raztezalo Panonsko	morje,	usedline in kamenine to dokazujejo.Kamnoseki	A
26 . / 5. Atlantik je bil razburkan, nemirno	morje	in močan veter sta udeležence simpozija o uporabi	A
atlantskem vetru. Zelena barva je tako pomirjajoča,	morje	s svojo modrino pa neskončno in blagodejno.	A
več, Lambergar je dodal: »Ladja je na morju ...	morje	je v vodi ... voda je vir življenja ...«	A
hočeš biti usmiljena sestra, te bom pač vrgel v	morje.	Pa bo mir.	A
ženska pod krovom vsak hip rodila. »Vrzi jo v	morje,	« se je še bolj sladko smejal Pan Ter, »saj bosta	A
je rekel, »vremenoslovci napovedujejo nemirno	morje,	z močno burjo in visokimi valovi.Predlagam,	A
otroka. Pan Ter je že zahteval, da ga vržejo v	morje.	Vsi smo na isti ladji, v istih težavah, kajne	A
alijanskim kolegom, kam naj gredo. Tudi Sredozemsko	morje	je bilo vidno, kot ravna ploskev, razsekana	A
dolga. »Imam odlično rešitev ... vrzimo jih v	morje	... mogoče samo dva ali tri ... bo že mir!« je spet	A
pomeni to tvojo odliko. ◆ Če pomočiš prst v	morje,	že imaš zvezo z vsem svetom. ◆ Če potok slabo	A
◆ Hvaležnost dobroto razveseli. ◆ Hvali	morje,	a drži se kraja. Imajo oči, a nočejo videti	A
ni sredine. ◆ Med reči in narediti je celo	morje.	◆ Med voli si je lahko pridobiti veljavo.	A
◆ »Morda« ‒ se pravi nič vedeti. ◆	Morje	je odprt grob. ◆ Most ni samo za enega.	A
prakse je kot sedlo brez konja. ◆ Tepcu je	morje	do kolen. ◆ Tepec je srečen, da ne zna več,	A
pomeni, vse oprostiti. ◆ Vse reke tečejo v	morje.	◆ Vse se more, če se hoče.	A
Kdor od naju se prvi zbudi, tisti ga sune v	morje.	« »Vraga boš sunil, ne mene!« reče tiho zviti	A
prebudi, sune z vso močjo svojo ženo, seveda v ‒	morje.	»Rešila sva se!« pravi zraven ležečemu hlapcu	A
Počasi se je sonce bolj in bolj nagibalo v	morje	in pastirček žene svojo čredico domov.Čim bolj	A
dala dobiti morska deklica. Tu spodaj ni daleč	morje.	Pojdi v mesto in si nakupi vsakovrstnega kramarskega	A
pridejo onkraj puščave, zagledajo pred sabo široko	morje.	Ustavijo se na bregu morja in mladenič je še	A
naju počakaj: midva greva v vodo, preplavava	morje,	in če najdeva železni prstan onkraj morja, ti	A
v prepiru pa pade mački prstan iz gobčka v	morje.	Hudo žalostna sta oba.	A
fresko, ki naj bi kazala prehod Judov čez Rdeče	morje.	Slikar je zahteval za delo sto goldinarjev, plemič	A
Kaj naj to pomeni?« »Rdeče	morje.	« »Rdeče morje?	A
»Rdeče morje.« »Rdeče	morje?	Kje pa je faraon s svojimi vojščaki?«	A
svetovne vojne. Zadnjo rusko težavo, izhod na	morje,	reši šele Peter Veliki, ki z ustanovitvijo Peterburga	A
zaslišijo klici na pomoč: neka ženska je padla v	morje.	V splošni gneči in zmedi nenadoma ljudje zagledajo	A
ali pesmi o ženah-vdovah, ki jim je viharno	morje	ugrabilo može in srečo. Ta lahna tančica otožnosti	A
Crusoe ni mogel biti tako zapuščen. Imel je	morje.	In nebo.	A
vekomaj čepi na planoti. Od zadnje hiše se vidi	morje.	Ljudje pa so hribovci in nič mornarskega ni v	A
zaletaval zdaj na levo, zdaj na desno kakor peneče	morje	na obali.In v prvem oddihu je nastopil drugi	A
se razgrinjajo šume, brezkrajne kakor zeleno	morje	se razgrinjajo v nedogled.V teh zelenih šumah	A
grad v zelenih šumah, ki se kakor nedogledno	morje	raztezajo kdo ve kam!- Skriva se, kdo ve, kaj	A
zemljá, čez sto gorâ, čez sto šum, takih, kakor	morje	neizmernih... kje, kdo to ve, daleč, daleč, kakor	A
bi stregla in dvorila njegovi dragi... Kakor	morje	je valovila zelena šuma pred okni, v vrtu so	A
. stran 36 . \/ le šume kakor kipeče zeleno	morje.	Ljubil je mater in si ni želel ljudi.	A
vojska drvarjev se je pripodila v to brezmejno	morje	in od gozda do gozda so se glasile jasne pesmi	A
brezbrižen in lahkomiseln. Ko je zagledala	morje,	se je njeno srce zganilo v drhtečem občudovanju	A
hkomiselna pota. Da, vidiš, tako je življenje, kakor	morje,	zdaj gladko in ljubeznivo, mehko in prekrasno	A
redko jih poljubljala na rožna lica! Kakor	morje	se je vzdignila ljubezen v srcu in se razlila	A
pomladni dnevi. Prijetno bo gledati na modro	morje,	oči so že site snega in megle.Polahko se je	A
/ . / stran 105 . / Spodaj je dihalo modro	morje,	kakor svila bleščeče in čarobno.Barke, bele	A
da je zrak kakor baržun, tako mehak, da je	morje	doli v daljini kakor napeta svila, vse zeleno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani