Na devinski skali je bila končana slavnost, s katero se je poveličal dan, ko je mladi gospodar vzel sam krmilo v roko, ki sta je doslej vodila njegova mati in njegov stric. V veliki dvorani, katere se je videlo na morje, je stal mladi gospodar pri oknu in je nepremično zrl čez zeleno vodovje. »Kaj delaš tu, moj sin ‒ na dan svoje slavnosti pa si otožen?«