Jasno, slabe volje smo nato postali vsi. Pomislil sem: tako lepo morje, mi pa tečni kot muhe; tako čist zrak, mi pa težki kot kamni; tako tih dan, mi pa nemirni kot utripalka pri uri. Jok, sem si rekel, to trnje je treba posekati, to strupeno ribo je treba zaklati.