molče (1.101-1.200)

med sabo Hema Devinska in Katarina Zoranova.	Molče	sta se ogledovali, a obe sta pri tem mislili	A
plemiškem shodu v Čedadu.« Oton Vipavski je	molče	prikimal.Tudi sam je bil in sicer že davno tega	A
Opirala je svoje bledo in upalo lice ob dlan in	molče	poslušala slavospeve na junaštvo patrijarhove	A
Rajmonda. Omahoval je le trenotek, potem je	molče	izročil Zulejki strup. V tem trenotku je vstopil	A
Praporščak pa jo je napadel in jo umoril.« Vsi so	molče	poslušali in nihče ni obžaloval, da je gospa	A
celega teleta, če bi mu ga spekli. Rovan je	molče	poslušal ta pogovor.Prišedši mimo cvetoče jablane	A
se je oglasil Albert Freyberg, ki je doslej	molče	poslušal ugibanje svojih tovarišev.	A
niti poslušal ni in zato mu tudi ni odgovoril.	Molče	sta nekaj časa korakala drug poleg drugega.	A
opata, a vajen je bil slepe pokorščine in se je	molče	odstranil. »Spoštovani gostje in prijatelj	A
Stražarju to ni šlo v glavo.	Molče	je strmel v Matijo, ki se je poredno režal in	A
sicer malobesedni pater Hugon, ki je doslej	molče	poslušal Matijevo pripovedovanje. »Kaj naj si	A
proti svojemu opatu.« Doslej je Rovan mirno in	molče	stal na strani. Zdaj pa, ko so vojaki stopili	A
prigovarjanje Matijevo ničesar odgovoril, nego	molče	povesil glavo.In misli njegove so zletele v	A
nasilstvo. Albertus in Rovan sta si nekaj časa	molče	stala nasproti in drug drugega motrila, kakor	A
storjeno krivico rad popravil.« Rovan se je	molče	priklonil, a ni ničesar rekel. »Odpustiva	A
se dalo izvedeti vso resnico. Margareta je	molče	sedela pri njima.Lica so ji žarela, v očeh pa	A
čisto bele, rožnate barve. Samica se je čudila	molče,	stala v gnezdu in gledala podse, a samec je	A
»Kdo bi spal na mojem mestu?« Stala sta	molče	in okoli je sijala jasna zimska noč.Mesec je	A
zraven na svojo piščalko!« Orel je šel dolgo	molče	dalje, potem pridržal nekoliko korak in uprl	A
Kri mu teče po žilah kakor nama, tako je!«	Molče	sta nadaljevala pot in že skoraj v vasi je rekel	A
čase pa je postajal čemeren in hranil vse zase.	Molče	je sedel v kuhinji ali hodil po sobi in se pričel	A
je. Z denarjem je potrkal ob čašo in plačal	molče.	Zunaj sva šla brez besede drug tik drugega in	A
gori enolično luč, od vseh strani zijajo in	molče	prostrani in vlažni koti in po sredi sobe hiti	A
sem plačal brez zgovornosti. Šla je za menoj	molče	in me prijela v mračni veži za desno roko.Takrat	A
odgovori. Vsi vedo, vsi dobro poznajo vzrok, toda	molče,	kakor bi se bali tiste besede.Tudi mati ne ponovi	A
do vratu, pljune in vtakne pipo v usta. Stopa	molče	tik nje tako, da je bolj spredaj kakor ona,	A
Kmalu spusti uzdo, sede tik mene na voz, vzame	molče	iz mojih rok vajeti in požene.Ne spregovori	A
hrepenenja po njej, sploh nič srca, nič duše.	Molče	sva nadaljevala pot in tam so že pogledale luči	A
čisto bele, rožnate barve. Samica se je čudila	molče,	stala v gnezdu in gledala podse, a samec je	A
svoj stol, gospod doktor pokima Gustinčiču,	molče	sede, potegne iz žepa uro, prime bolnika za	A
Kje bomo pa spali?« Vdano in	molče	pelje Heleno domov.S svetniško potrpežljivostjo	A
svoje dni čarovnice. Nato gresta nekaj časa	molče	naprej.Nenadoma pa, ko zine od desne nova ulica	A
po stopnicah. Vsak nekaj premišlja in stopa	molče	naprej.Zunaj na cesti prestopata počasi, gledata	A
gospe in si v duši odgovori: Jaz sem žrtev. Vsi	molče,	ali vlak drči na postajo.Trgovec vzame svoj	A
naročila, česa naj ne pove!« Šli so nekaj časa	molče	in Zorana se je spet oglasila. »Striček nekaj	A
hrepenenja po njej, sploh nič srca, nič duše.	Molče	sva nadaljevala pot in tam so že pogledale luči	A
Kmalu spusti uzdo, sede tik mene na voz, vzame	molče	iz mojih rok vajeti in požene.Ne spregovori	A
glas, njeno roko je izpustil in obsedel za hip	molče	na stolu.Nato je naglo oprijel kozarec in ž	A
zmečkal papir in pogledal v tajnika. Tajnik je	molče	vstal, razgrnil novo polo papirja in zataknil	A
odgovori. Vsi vedo, vsi dobro poznajo vzrok, toda	molče,	kakor bi se bali tiste besede.Tudi mati ne ponovi	A
kličejo k drugi mizi, a slikar in delavec sedita	molče	in pijeta pivo.Večerja, par čaš piva, to delavca	A
boljši zrak.« Delavcu ne gre nekaj skupaj, stopa	molče	naprej in maje glavo.Tudi slikar molči in lahkotno	A
Prižgala sva. Nekaj časa sva	molče	kadila.Potem je rekla:	A
- Taka so pravila, gospodična, reče.	Molče	plača in sede čisto zadaj k oknu. -	A
glava na levem ušesu počiva na Polonini dojki.	Molče	si podajata cigareto. Ko sedita, se	A
Sabina. Potem	molče	bereta naprej.Sliši se udarjanje dežnih kapelj	A
solznimi, temno podplutimi očmi Astere, ki ga	molče	obtožujejo. »Pošla me je želja,« skrušeno reče	A
Pozabi na vse.«	Molče	Uri odide in zapre vrata za seboj.Nobena gubica	A
Iksiona. Pojdiva, pokazal ti bom še sprejemnico.«	Molče	se Sumar dvigne in sledi Agarju v drug prostor	A
potem odslovi in si najame drugega posla.	Molče	prenaša Brinda surovo ravnanje.Potem švistne	A
s plini zastrupljenih prostorih. Vsi trije	molče	opazujejo žival, ki je še nikoli niso videli	A
zlataste iskre lepotičnega prahu. Potem se	molče	lotijo jedi.Eva ves čas čuti, kako jo moška	A
modul se ustavi. Agar mu sname slepnice in	molče	se vrneta v prostore poveljstva vesoljskih premikov	A
« Vsi trije se nekaj časa	molče	gledajo.Goli, z razmršenimi lasmi, so videti	A
proti planetu. Eva poišče Urijevo roko in jo	molče	stisne. »Imamo kakšno možnost?« pretrga moreči	A
v naročje in ga nese na krmni krov. Eva mu	molče	sledi in zapira vrata posameznih območij. Ves	A
Raf umeten človek?« vpraša Evo, ki prav tako	molče	strmi v mrtveca. »Zakaj bi bil umeten?« zašepeta	A
govoriti in nekaj časa hodi s sinom skozi predor	molče.	Nenavadna luč vžiga mrgolečo bleščavo kristalov	A
vsa zamrznjena gladina jezera. Obstaneta,	molče	se gledata in čakata. Po vseh zloveščih zvokih	A
kajti tudi mrtev človek je še vedno človek.«	Molče,	nekako slovesno dvigne Angel Veseljakovo zajetno	A
zlahka nadaljujejo pot. Histos in Iksia hodita	molče,	držeč se za roke, kakor bi se bala, da bosta	A
Angel ji vrne kamenček in nato dolgo časa	molče	se dita na najvišjem vrhu Kristalogorja, zazrta	A
ljubezen na prvi pogled. Vendar se premaga in	molče	čaka, kaj se bo zgodilo. »Krutega boga imamo	A
Zdaj pa se skidaj, drugače bom huda!«	Molče,	užaljen, s sklonjeno glavo in rokami sklenjenimi	A
Ne odgovori mu.	Molče,	spoštljivo se njene ustnice približajo Angelovim	A
se nekako namrdnili, zamislili in se začeli	molče	loviti z očmi. »Ni kaj,« je končno zinil Verbič	A
Pa še nekaj resnice je bilo v tem.	Molče	sem privolil v novo žalitev, kajti naslednjič	A
naredil?« »Vse življenje te tlačijo, ti pa to	molče	prenašaš.Ne morejo ti vendar nekaj let pred	A
sem odgovoril in pogledal stran. Odšla je	molče	in mi ni zaželela lahko noč. Ugasil sem luč	A
morda mika disko?« sem jo vprašal, ona pa me je	molče	gledala.»Lahko se ustaviva v Radomljah pri Spornu	A
razveseliti.« Odložila je vrtnico na mizo in mi	molče	stisnila roko. Imela je hladno dlan, mehkoba	A
roko. Tudi ona se je dvignila izza mize in šla	molče	z menoj na plesišče, kjer so se v polmraku že	A
prevezana s črnim trakom. Stali smo okrog mize	molče,	v nekaki zadregi pred sliko kolege, ki je nenadoma	A
se zagledal v sliko pokojnika, nato pa se je	molče	obrnil in odšel k izhodu.Macerol mu je po mežnarsko	A
dela sem se odtrgal.« Ponudil mi je roko in	molče	sva se rokovala.Potem se je obrnil in odšel	A
svojega stojišča in Dizel previdno umolkne.	Molče	stojiva in pijeva.Kožanc vrti kozarec na marmorju	A
Brezij: vračala sva ga vedno znova na začetek,	molče	pila in gledala v vrteči se kolut, kot da bi	A
hodiš vse te dni?« Zrinil sem se mimo nje in se	molče	zatekel v svojo sobo.Nisem prižgal luči.	A
Bosta prisedla?«	Molče	se zrineta za mizo in me nekaj časa preiskujoče	A
čudna zgodba, Isi,« se vmeša Metod, ki je doslej	molče	korakal zraven.»Rekel sem ti že, da mi neki	A
Nisem odgovoril.	Molče	sem dokončeval burek, ki mi je res teknil.	A
Neužitni so bili tudi kolovratniki. Jedli so	molče,	uglajeno in po prastarem obredju. Družine so	A
spustil k njej. Po Rejinem odhodu sta Job in Gaja	molče	obsedela pred bivalnikom.Od tedaj, ko jo je	A
Pobrala se je umazana, s topo žalostjo v srcu.	Molče	je odšla k slapu in se umila.Voda je sprala	A
prelaza, kjer se je odpiral razgled na dolino.	Molče	so gledali belo progo nekdanje veleceste, obrise	A
seboj,« se začne navduševati Hela. Umolkneta in	molče	stopata po ozki, shojeni poti, ki se vije mimo	A
puščavi na robu kozmodroma. Reče pa nič in odide	molče,	le njegova terizolka začne tiho žužnjati, ko	A
Kriptona kličejo iz vseh koncev. Razkleneta se in	molče	razideta.Ksena zapusti upravnika, ki naglo vklaplja	A
sem k Ruteniju, brat,« mu pojasni. Možakar	molče	preveri njeno prepustno ploščico in ji potem	A
zapiralno ploščico. Stopi vštric izpraševalke in	molče	odideta po prehodu.Nekaj časa tako hodita, nakar	A
obmolkne, spne lase in odpre izhod iz bazena.	Molče	se vrneta v izpraševalni prekat. Zdanilo se	A
jo po Zaloški cesti in stopala sva vseskozi	molče.	Helena se je namreč držala korak pred mano	A
bi se jim sploh kaj zgodilo. Z Landijem sva	molče	posedela na Lasanovem dvorišču.V prvi temi je	A
vseh skupaj še najbolj vesela.« Zdaj je mati	molče	vstala.Obenem je hotela spraviti na noge še	A
gospoda Mihaela.« Modesta je s hrbtom proti meni	molče	pisala dalje. »Si slišala,« sem rekel.	A
ga še vedno do konca ne razumem.« Potem sta	molče	pila in gledala, kako se večeri in dobiva luna	A
Mislim, da te ima srčno rada.« Časopotnik mu je	molče	stisnil roko, nato pa pohitel Vidi naproti.	A
« Šla sta	molče	skozi gozd, tu in tam splašila polha ali nočno	A
očeh je gledal Vani svojega ljubljenega vodjo,	molče	pokimal in se takoj odpravil na delo. V ščemgrimski	A
avtomobil in ga potem poljubila. Vozila sta se	molče	in čutil je, da jo nekaj teži.Šele blizu Ljubljane	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani