molče (1.001-1.100)

divja zver, ne ženska, a tam ga je čakala in	molče	vabila devica v vsi svoji mladi, krotki lepoti	A
simpatija me vleče do nje, in ko povzdigne časi	molče	proti meni svoje velike temne oči, spreleti	A
obilnimi solzami. Tako mi sloni nekoliko časa	molče	na prsih, v mojem varstvu.‒ Kar pride, sam ne	A
pobožati, obrne se na peti kakor vrtavka in odide	molče	stran, kakor bi hotela reči: Pa še tega ni treba	A
skoraj z jezo vrgla na mizo pa hotela zopet	molče	smukniti iz sobe, kakor je prišla. Prestrežem	A
goščavi se mu pridruži divji mož, spremi ga	molče	do konca gozda in izgine.Tako je spremljal odslej	A
stal med tem pomenkom zamišljen na strani in	molče	škripal z zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal	A
nesrečo in takrat sta mu otrpnila duh in jezik.	Molče	se je pripeljal do tožnega pogorišča.Tam je	A
nekoč o napredku našega naroda. Jera nas je	molče	poslušala.Ko nam je beseda potekla, se je oglasila	A
Permana že silno ogrele, ali premogel se je in	molče	korakal dalje.Rosin ga je potem dražil še z	A
on pa ji ne odgovori ničesar, nego se napoti	molče	proti Gorjancem, tja, kjer je gorel ponoči zaklad	A
Ona: »Mhm!«	Molče	se usedem in čakam potrpežljivo še kakih deset	A
marnje, kri mu zavre. Nikomur ni rekel nič;	molče	je vzel kol in šel od doma.Ves dan je blodil	A
je tresla kakor šiba in je stala dve minuti	molče	pred mano, potem pa mi pobegnila.Ubožica je	A
majhne jamice, da so vsa dekleta kar obstajala in	molče	strmela v to lepoto mojega svaka.Ali pa veste	A
In Miha je snel šopke in rože in jih vtaknil	molče	v žep.In oba sta gledala v tla, kakor da hočeta	A
naravnost k svatom, jih ogleduje dve, tri minute	molče	in vpraša potem, kje sta ženin in nevesta.Starešina	A
dan učila in opominjala Jožeta, on pa jo je	molče	poslušal in hodil brez misli z njo po ulicah	A
sprevidel, da se mora ravnati po materinem ukazu.	Molče	se je oblekel v staro, oguljeno obleko, ki mu	A
ne bo, in naj kličem še tako.« Jerica se je	molče	odstranila.Šla je ob zidu daleč daleč.	A
Ali si slišal in razumel?« Kekec je	molče	prikimal z glavo, ker je ravno gledal svoje	A
vedel.« Bedanec ga je gledal nekaj trenutkov	molče;	potem pa je kar hipoma izpregovoril: »Ni bil	A
je naposled dvignil in je stopil h Kekcu.	Molče	mu je zavezal vrv okrog pasa, a drugi konec	A
je podprla glavo, pa je strmela nepremično in	molče	na plapolajoči ogenj. »Ne bodi žalostna, Menica	A
pošteno lačen. Zato pa je šel v kočo in je sedel	molče	za mizo.Bedanec je postavil predenj velik kos	A
pogledal ni več na veselo dolinico, ampak je zrl	molče	v tla in vedno večja žalost se ga je lotevala	A
o Kosobrinovi dobroti. Kekec jo je poslušal	molče;	a ko je Mena nehala pripovedovati, jo je pogladil	A
visoka gomila. Deček in deklica sta se napotila	molče	proti koči. Dolgo sta molčala.	A
ubranih citer. Povešala je glavico in je stopala	molče	za bratcem, ki jo je držal za roko.Le tu pa	A
izpregovorila besedice. ‒ In hodili sta dolgo dolgo	molče.	Mojco so že pričele boleti noge, ker ni bila	A
kraj njega po gladki poti. Nekaj časa sta šla	molče.	A hipoma se je Mojca spet stresla in je rekla	A
temno kočo in je prižgala svečo. Kekec je šel	molče	za njo in je sedel kar na klop, ki je stala	A
Koroščev Rožle. Glavo si je podpiral z rokami in je	molče	gledal po živinici, ki se je pasla krog in krog	A
klopi, kamor se je bil sin že zopet zleknil.	Molče	ga je gledala in šele nocoj je prav opazila	A
Če se naju poloti, bo slabo naletel.«	Molče	sta šla naprej.Danijel je oprezoval in je videl	A
sebe in sina in . / . / stran 83 . / je šla	molče	za Danijelom.Stopila sta v kuhinjo in sta tam	A
ga je pogledala in mu je verjela. In so šli	molče	dalje, polje so prehodili in prišli na cesto	A
Gab je pobral svoj klobuk in odšel počasi in	molče	v cerkev ... Po maši se je Gab izognil paglavcem	A
zvezde. Naglo je stopal kraj moža, ki ga je vodil	molče	prek trate.Pa je premišljal, zakaj da je prišel	A
Groza se jih je polastila, zato pa so stopali	molče	proti koči.Gab je zdrvel naprej, odprl duri	A
domov, ker v staji ti bo gotovo poginila ... «	Molče	je Gab prikimal in se je napotil proti staji	A
Deni jo za vrat.« Dekle mater	molče	uboga ter se opravi vse po njenem nasvetu.Potlej	A
in druge potrebne reči. Micka je nekaj časa	molče	sedela, a potem naglo vstala in odšla.Oče Bolcman	A
gonili na korito, zajemali so iz ene sklede,	molče	kot sicer. Toda doslej tako edina družina	A
in si popravila kito las. Zorko je zardel in	molče	zrl v plapolajoči ogenj. Odšel sem v štab; tam	A
pisca ubijejo?« »Raztrgajo ga ali pa gredo	molče	mimo knjige.Mladenič obupa, postane zagrenjen	A
in si pripovedovali dogodivščine. Nataša je	molče	odšla k samotni košati smreki, si dela nahrbtnik	A
na sektor Ajdovec-Rdeči kal. Vsi štirje smo	molče	strmeli v kruto pismo. Mimo so prišli gubčevci	A
pa ne moreš vedno imeti, kadar je borba, muze	molče,	to je star pregovor.«Kadar so se pa vračali	A
je ponujal steklenico tistim, ki so mirno in	molče	obždeli na klopi za pečjo. Od postaje so se	A
pljuval v stran. Sosedje so stali na pragu in	molče	zrli požar.Vedeli so, da je Tratnikove doletela	A
krenila do roba gozda, se ulegla za plot in	molče	gledala požar v sosednji vasi. »Kako se bo to	A
moten sij požara. Zlezla sta v drenov grm in	molče	zaspala.Nad njima so vreščale nočne ptice in	A
Nekateri se smejejo in mu pritrjujejo, drugi pa	molče	in samo poslušajo.Saj vemo, zakaj je komandir	A
Jaz bom pisal poročilo.«	Molče	so odšle in pomežiknile Marički. Polde pa je	A
bi te kdo meni prevzel.« Objela ga je in ga	molče	poljubila.Ko jo je vprašal, ali bi šla prenočevat	A
Prepiši tole in premisli, kar sem ti rekel.«	Molče	je sedla k stroju. Polde je tiho pozdravil in	A
so tudi pisale. Opazila je, da jo pozorno in	molče	gledajo komandant, komisar, sekretar in drugi	A
naloge,« so mrmrali med seboj, medtem ko se je	molče	pripravljal. V sobo je prižvižgal kurir Dominik	A
»Karte bom sežgal,« je zamrmral področni.	Molče	sta pojedla.Področni je vstal in dejal: »Ukazal	A
gozdove. Druga četa tretjega bataljona se je	molče	razvrščala nad deželno cesto. Jože Truden je	A
Zaklepi in pokrovi so žvenketali. Nekateri so	molče	zrli na belo cesto, drugi pa so v hipu zadremali	A
na pozdrav učiteljev, pokimali Tonetu in se	molče	usedli zraven.Učitelj Polonček je takoj začel	A
Sedaj pa izgini, hudič sleparski!« Bergant je	molče	odšel za konji čez mejo, ki je odmevala od hrušča	A
graničarji so zvedeli za prevaro. Jezijo se ali pa	molče.	Hm, srečali se bomo, si mislijo.	A
Vrzi šmarnice v vodo,« jo prosi Mirko. Ona ga	molče	uboga.Šmarnice odplavajo in izginejo med penečimi	A
Kako je prišel sem, nič ne veš.« Polde je	molče	prikimal.Smilil se mu je mrtvi Mirko. Tone je	A
in po stari navadi pokropil mrliča. Vsi so si	molče	podajali vejico in kropili.Vsak se je še enkrat	A
meji, da je sinoči tako pokalo. Gonjači so	molče	zmigovali z rameni.Niso si marali pokvariti	A
bil vinjen in solze so mu tekle po obrazu.	Molče	so krenili v gozd proti koči, kjer je ležal	A
Vinko je pokleknil in se pokrižal. Za njim so	molče	pokleknili vsi.Molili so za srečo Mirkove duše	A
drugimi. Korle je gledal v zvezdnato nebo in	molče	premišljeval o letih, ki jih je zapravil v prvi	A
pol litra vina za vrat Mihčevemu Vinku. Ta je	molče	zavil s kolci tik nekega gnojišča in zvrnil	A
med njim in tihotapci se veča in veča. Vsi	molče	in vzdihujejo.Sneg pada in pada.	A
usedel za mizo. . /\ .. stran 280 . \/ Mati je	molče	pogledala Kristino, ki je umolknila in tehtala	A
vendar mu ni mogla pritrditi v čemer si bodi.	Molče	je vstala in šla v sobo, kjer je obsedela na	A
Otrinov Miha jo bo vzel.« Obrnil se je in šel	molče	spat v skedenj. Tudi Nace je tisti dan prosil	A
je tisti dan prosil Pečarjevo Dano za roko.	Molče	mu je prikimala.Mirno in hladno mu je povedala	A
Milka si je potegnila kapuco čez glavo.	Molče	sta odšla.Med gostimi jelkami v dolinici je	A
bila pa je gluha za kmetijo. Zgodaj zjutraj je	molče	odšel od nje. Capinka, kar zaljubljena je v	A
Tak je svet. Gašper je	molče	poslušal.No, nisem sam trpel zaradi nje.	A
da naj se podvizajo za odhod. Samo eden je	molče	slonel na svojem sedežu in se ni ganil.Bil je	A
gospod,« se je oglasil Nikolaj, ko je nekaj časa	molče	čakal odgovora devinskega vladarja. »Govoriti	A
hotel vprašati, kaj da to pomeni, potem pa mu je	molče	pokazal hrbet in odšel. III Bila je že noč	A
najmanjša kretnja ni izdala zamorčevih čuvstev.	Molče	sta jezdila naprej.Čez nekaj hipov sta se Jurjeva	A
stran 48 . / Stopil je za korak nazaj in	molče	potisnil svoje kodre, ki so mu padali na tilnik	A
pri stranskih vratih ven. Pred gradom sta si	molče	segla v roke in se razšla.Juri je zapiskal in	A
Dominik.« . / . / stran 101 . / Rogonja je	molče	prikimal, da izpolni dobljeno naročilo. »In	A
»in to je Katarina.« . / . / stran 109 . /	Molče	sta si segli grofica in Katarina v roke in koj	A
kak mašnik rimske cerkve, bi se bil Žid gotovo	molče	odstranil, zakaj rimska cerkev je bila mogočna	A
vprašal, kaj da pomeni to naročilo, nego je	molče	odšel.Komaj pa je bil za seboj zaprl vrata,	A
upal tolmačiti njenega vzdiha sebi v prid.	Molče	je sedel na njeni strani in jo molče občudoval	A
prid. Molče je sedel na njeni strani in jo	molče	občudoval. Nekaj časa je gospa Juta ugibala	A
Spričo tega dokumenta sta se Kukanja in Gilo	molče	vdala in molče podpisala obtožnico proti devinskemu	A
dokumenta sta se Kukanja in Gilo molče vdala in	molče	podpisala obtožnico proti devinskemu vladarju	A
soproge. Ustavil se je pri postelji in nekaj časa	molče	ogledoval Jurja, potem se je priklonil in rekel	A
potolažiti Jurja, samo Komolja se ni ganil, nego	molče	slonel ob zidu.Tomaž ga je zdaj in zdaj pogledal	A
stal pred svojo ženo. Nekaj trenotkov ji je	molče	zrl v cvetoči obraz in občudoval bujne lase	A
Komolja je sedel poleg Tomaža Retinskega in je	molče	poslušal.Samo enkrat je dvignil glavo, ko je	A
se je vrnil Komolja zopet v sobo in je zopet	molče	poslušal prepire zbranih mož, ki so se naposled	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani