nova beseda iz Slovenije
divja zver, ne ženska, a tam ga je čakala in | molče | vabila devica v vsi svoji mladi, krotki lepoti | A |
simpatija me vleče do nje, in ko povzdigne časi | molče | proti meni svoje velike temne oči, spreleti | A |
obilnimi solzami. Tako mi sloni nekoliko časa | molče | na prsih, v mojem varstvu.‒ Kar pride, sam ne | A |
pobožati, obrne se na peti kakor vrtavka in odide | molče | stran, kakor bi hotela reči: Pa še tega ni treba | A |
skoraj z jezo vrgla na mizo pa hotela zopet | molče | smukniti iz sobe, kakor je prišla. Prestrežem | A |
goščavi se mu pridruži divji mož, spremi ga | molče | do konca gozda in izgine.Tako je spremljal odslej | A |
stal med tem pomenkom zamišljen na strani in | molče | škripal z zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal | A |
nesrečo in takrat sta mu otrpnila duh in jezik. | Molče | se je pripeljal do tožnega pogorišča.Tam je | A |
nekoč o napredku našega naroda. Jera nas je | molče | poslušala.Ko nam je beseda potekla, se je oglasila | A |
Permana že silno ogrele, ali premogel se je in | molče | korakal dalje.Rosin ga je potem dražil še z | A |
on pa ji ne odgovori ničesar, nego se napoti | molče | proti Gorjancem, tja, kjer je gorel ponoči zaklad | A |
Ona: »Mhm!« | Molče | se usedem in čakam potrpežljivo še kakih deset | A |
marnje, kri mu zavre. Nikomur ni rekel nič; | molče | je vzel kol in šel od doma.Ves dan je blodil | A |
je tresla kakor šiba in je stala dve minuti | molče | pred mano, potem pa mi pobegnila.Ubožica je | A |
majhne jamice, da so vsa dekleta kar obstajala in | molče | strmela v to lepoto mojega svaka.Ali pa veste | A |
In Miha je snel šopke in rože in jih vtaknil | molče | v žep.In oba sta gledala v tla, kakor da hočeta | A |
naravnost k svatom, jih ogleduje dve, tri minute | molče | in vpraša potem, kje sta ženin in nevesta.Starešina | A |
dan učila in opominjala Jožeta, on pa jo je | molče | poslušal in hodil brez misli z njo po ulicah | A |
sprevidel, da se mora ravnati po materinem ukazu. | Molče | se je oblekel v staro, oguljeno obleko, ki mu | A |
ne bo, in naj kličem še tako.« Jerica se je | molče | odstranila.Šla je ob zidu daleč daleč. | A |
Ali si slišal in razumel?« Kekec je | molče | prikimal z glavo, ker je ravno gledal svoje | A |
vedel.« Bedanec ga je gledal nekaj trenutkov | molče; | potem pa je kar hipoma izpregovoril: »Ni bil | A |
je naposled dvignil in je stopil h Kekcu. | Molče | mu je zavezal vrv okrog pasa, a drugi konec | A |
je podprla glavo, pa je strmela nepremično in | molče | na plapolajoči ogenj. »Ne bodi žalostna, Menica | A |
pošteno lačen. Zato pa je šel v kočo in je sedel | molče | za mizo.Bedanec je postavil predenj velik kos | A |
pogledal ni več na veselo dolinico, ampak je zrl | molče | v tla in vedno večja žalost se ga je lotevala | A |
o Kosobrinovi dobroti. Kekec jo je poslušal | molče; | a ko je Mena nehala pripovedovati, jo je pogladil | A |
visoka gomila. Deček in deklica sta se napotila | molče | proti koči. Dolgo sta molčala. | A |
ubranih citer. Povešala je glavico in je stopala | molče | za bratcem, ki jo je držal za roko.Le tu pa | A |
izpregovorila besedice. ‒ In hodili sta dolgo dolgo | molče. | Mojco so že pričele boleti noge, ker ni bila | A |
kraj njega po gladki poti. Nekaj časa sta šla | molče. | A hipoma se je Mojca spet stresla in je rekla | A |
temno kočo in je prižgala svečo. Kekec je šel | molče | za njo in je sedel kar na klop, ki je stala | A |
Koroščev Rožle. Glavo si je podpiral z rokami in je | molče | gledal po živinici, ki se je pasla krog in krog | A |
klopi, kamor se je bil sin že zopet zleknil. | Molče | ga je gledala in šele nocoj je prav opazila | A |
Če se naju poloti, bo slabo naletel.« | Molče | sta šla naprej.Danijel je oprezoval in je videl | A |
sebe in sina in . / . / stran 83 . / je šla | molče | za Danijelom.Stopila sta v kuhinjo in sta tam | A |
ga je pogledala in mu je verjela. In so šli | molče | dalje, polje so prehodili in prišli na cesto | A |
Gab je pobral svoj klobuk in odšel počasi in | molče | v cerkev ... Po maši se je Gab izognil paglavcem | A |
zvezde. Naglo je stopal kraj moža, ki ga je vodil | molče | prek trate.Pa je premišljal, zakaj da je prišel | A |
Groza se jih je polastila, zato pa so stopali | molče | proti koči.Gab je zdrvel naprej, odprl duri | A |
domov, ker v staji ti bo gotovo poginila ... « | Molče | je Gab prikimal in se je napotil proti staji | A |
Deni jo za vrat.« Dekle mater | molče | uboga ter se opravi vse po njenem nasvetu.Potlej | A |
in druge potrebne reči. Micka je nekaj časa | molče | sedela, a potem naglo vstala in odšla.Oče Bolcman | A |
gonili na korito, zajemali so iz ene sklede, | molče | kot sicer. Toda doslej tako edina družina | A |
in si popravila kito las. Zorko je zardel in | molče | zrl v plapolajoči ogenj. Odšel sem v štab; tam | A |
pisca ubijejo?« »Raztrgajo ga ali pa gredo | molče | mimo knjige.Mladenič obupa, postane zagrenjen | A |
in si pripovedovali dogodivščine. Nataša je | molče | odšla k samotni košati smreki, si dela nahrbtnik | A |
na sektor Ajdovec-Rdeči kal. Vsi štirje smo | molče | strmeli v kruto pismo. Mimo so prišli gubčevci | A |
pa ne moreš vedno imeti, kadar je borba, muze | molče, | to je star pregovor.«Kadar so se pa vračali | A |
je ponujal steklenico tistim, ki so mirno in | molče | obždeli na klopi za pečjo. Od postaje so se | A |
pljuval v stran. Sosedje so stali na pragu in | molče | zrli požar.Vedeli so, da je Tratnikove doletela | A |
krenila do roba gozda, se ulegla za plot in | molče | gledala požar v sosednji vasi. »Kako se bo to | A |
moten sij požara. Zlezla sta v drenov grm in | molče | zaspala.Nad njima so vreščale nočne ptice in | A |
Nekateri se smejejo in mu pritrjujejo, drugi pa | molče | in samo poslušajo.Saj vemo, zakaj je komandir | A |
Jaz bom pisal poročilo.« | Molče | so odšle in pomežiknile Marički. Polde pa je | A |
bi te kdo meni prevzel.« Objela ga je in ga | molče | poljubila.Ko jo je vprašal, ali bi šla prenočevat | A |
Prepiši tole in premisli, kar sem ti rekel.« | Molče | je sedla k stroju. Polde je tiho pozdravil in | A |
so tudi pisale. Opazila je, da jo pozorno in | molče | gledajo komandant, komisar, sekretar in drugi | A |
naloge,« so mrmrali med seboj, medtem ko se je | molče | pripravljal. V sobo je prižvižgal kurir Dominik | A |
»Karte bom sežgal,« je zamrmral področni. | Molče | sta pojedla.Področni je vstal in dejal: »Ukazal | A |
gozdove. Druga četa tretjega bataljona se je | molče | razvrščala nad deželno cesto. Jože Truden je | A |
Zaklepi in pokrovi so žvenketali. Nekateri so | molče | zrli na belo cesto, drugi pa so v hipu zadremali | A |
na pozdrav učiteljev, pokimali Tonetu in se | molče | usedli zraven.Učitelj Polonček je takoj začel | A |
Sedaj pa izgini, hudič sleparski!« Bergant je | molče | odšel za konji čez mejo, ki je odmevala od hrušča | A |
graničarji so zvedeli za prevaro. Jezijo se ali pa | molče. | Hm, srečali se bomo, si mislijo. | A |
Vrzi šmarnice v vodo,« jo prosi Mirko. Ona ga | molče | uboga.Šmarnice odplavajo in izginejo med penečimi | A |
Kako je prišel sem, nič ne veš.« Polde je | molče | prikimal.Smilil se mu je mrtvi Mirko. Tone je | A |
in po stari navadi pokropil mrliča. Vsi so si | molče | podajali vejico in kropili.Vsak se je še enkrat | A |
meji, da je sinoči tako pokalo. Gonjači so | molče | zmigovali z rameni.Niso si marali pokvariti | A |
bil vinjen in solze so mu tekle po obrazu. | Molče | so krenili v gozd proti koči, kjer je ležal | A |
Vinko je pokleknil in se pokrižal. Za njim so | molče | pokleknili vsi.Molili so za srečo Mirkove duše | A |
drugimi. Korle je gledal v zvezdnato nebo in | molče | premišljeval o letih, ki jih je zapravil v prvi | A |
pol litra vina za vrat Mihčevemu Vinku. Ta je | molče | zavil s kolci tik nekega gnojišča in zvrnil | A |
med njim in tihotapci se veča in veča. Vsi | molče | in vzdihujejo.Sneg pada in pada. | A |
usedel za mizo. . /\ .. stran 280 . \/ Mati je | molče | pogledala Kristino, ki je umolknila in tehtala | A |
vendar mu ni mogla pritrditi v čemer si bodi. | Molče | je vstala in šla v sobo, kjer je obsedela na | A |
Otrinov Miha jo bo vzel.« Obrnil se je in šel | molče | spat v skedenj. Tudi Nace je tisti dan prosil | A |
je tisti dan prosil Pečarjevo Dano za roko. | Molče | mu je prikimala.Mirno in hladno mu je povedala | A |
Milka si je potegnila kapuco čez glavo. | Molče | sta odšla.Med gostimi jelkami v dolinici je | A |
bila pa je gluha za kmetijo. Zgodaj zjutraj je | molče | odšel od nje. Capinka, kar zaljubljena je v | A |
Tak je svet. Gašper je | molče | poslušal.No, nisem sam trpel zaradi nje. | A |
da naj se podvizajo za odhod. Samo eden je | molče | slonel na svojem sedežu in se ni ganil.Bil je | A |
gospod,« se je oglasil Nikolaj, ko je nekaj časa | molče | čakal odgovora devinskega vladarja. »Govoriti | A |
hotel vprašati, kaj da to pomeni, potem pa mu je | molče | pokazal hrbet in odšel. III Bila je že noč | A |
najmanjša kretnja ni izdala zamorčevih čuvstev. | Molče | sta jezdila naprej.Čez nekaj hipov sta se Jurjeva | A |
stran 48 . / Stopil je za korak nazaj in | molče | potisnil svoje kodre, ki so mu padali na tilnik | A |
pri stranskih vratih ven. Pred gradom sta si | molče | segla v roke in se razšla.Juri je zapiskal in | A |
Dominik.« . / . / stran 101 . / Rogonja je | molče | prikimal, da izpolni dobljeno naročilo. »In | A |
»in to je Katarina.« . / . / stran 109 . / | Molče | sta si segli grofica in Katarina v roke in koj | A |
kak mašnik rimske cerkve, bi se bil Žid gotovo | molče | odstranil, zakaj rimska cerkev je bila mogočna | A |
vprašal, kaj da pomeni to naročilo, nego je | molče | odšel.Komaj pa je bil za seboj zaprl vrata, | A |
upal tolmačiti njenega vzdiha sebi v prid. | Molče | je sedel na njeni strani in jo molče občudoval | A |
prid. Molče je sedel na njeni strani in jo | molče | občudoval. Nekaj časa je gospa Juta ugibala | A |
Spričo tega dokumenta sta se Kukanja in Gilo | molče | vdala in molče podpisala obtožnico proti devinskemu | A |
dokumenta sta se Kukanja in Gilo molče vdala in | molče | podpisala obtožnico proti devinskemu vladarju | A |
soproge. Ustavil se je pri postelji in nekaj časa | molče | ogledoval Jurja, potem se je priklonil in rekel | A |
potolažiti Jurja, samo Komolja se ni ganil, nego | molče | slonel ob zidu.Tomaž ga je zdaj in zdaj pogledal | A |
stal pred svojo ženo. Nekaj trenotkov ji je | molče | zrl v cvetoči obraz in občudoval bujne lase | A |
Komolja je sedel poleg Tomaža Retinskega in je | molče | poslušal.Samo enkrat je dvignil glavo, ko je | A |
se je vrnil Komolja zopet v sobo in je zopet | molče | poslušal prepire zbranih mož, ki so se naposled | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |