Pozno popoldne so prišli do prelaza, kjer se je odpiral razgled na dolino. Molče so gledali belo progo nekdanje veleceste, obrise omrtvelega velemesta, sivo mrčasto meglo nad Smradnim jezerom, lise smetišč in gozdove strupenega kložja, ki je prekrivalo pokrajino. Tu je bil konec raja in spet so se zavedeli resničnosti sveta, ki jih je obdajal, resničnosti, ki ji niso mogli ubežati.